»Pospešek okužb bi najbrž lahko ustavili samo s popolnim zaprtjem«

Evropa je morda na pragu »druge pandemije«, tokrat novih, bolj agresivnih in kužnih sevov koronavirusa. Grozijo nam angleški, škotski, nigerijski,  južnoafriški, brazilski … sev. Tačas ko imamo v Sloveniji edinega uradno potrjenega z okužbo z novim sevom – gre za državljana Kosova z začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki se je vrnil iz Belgije in je trenutno v karanteni –, pa francoski epidemiologi že svarijo, da bo treba v državi zaradi agresivnega novega seva morda še tretjič uvesti popolno zaporo javnega življenja. Brez zaostritev, pravijo, bodo od srede marca spet v zelo težkem položaju.

Razlago o novih sevih in o tem, zakaj človeštvu predstavljajo tolikšno nevarnost, smo poiskali pri dr. Romanu Jerali, vodji laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in sodelavcu Univerze v Ljubljani.
 
Kot pravi Roman Jerala, je težko reči, koliko je vseh novih sevov koronavirusa, ker je v zbirki, ki vključuje rezultate genomskega sekvenciranja virusa, na stotine variant; poglavitnih skupin je sicer okrog enajst. Sicer pa so oznake seva po državah, v katerih so jih odkrili, neustrezne in lahko tudi zavajajoče, še pravi.


 

Kako sev sploh nastane? In kako je mogoče, da govorimo o angleškem, južnoafriškem, brazilskem, celo dveh brazilskih? Koliko jih je v Evropi?

 
Sevi nastajajo zaradi mutacij virusa. Virusni genom sarc-cov-2 je sestavljen iz RNA, katere pomnoževanje je bolj podvrženo mutacijam kot pri pomnoževanju DNA, kjer obstajajo kontrolni mehanizmi za odstranjevanje napak. Virus obstaja v organizmu kot populacija variant z različnimi mutacijami. Pogosto je poglavitni sev navzoč v 70 odstotkih primerov, zraven pa so prisotne številne mutacije v obsegu manj kot enega odstotka. Pod vplivom selekcijskega pritiska ali ustreznih okoliščin se katera od mutacij lahko močno razširi. Tak je primer španskega seva, ki se je lani razširil po Evropi ob odpravi omejitev med poletnimi počitnicami, čeprav zanj niso pokazali, da bi bil bolj kužen, in je najbrž razširjenost posledica dinamike okužb. Vsi zgoraj omenjeni sevi so že prisotni v Evropi.
 

Kdaj govorimo o sevih in kdaj o novem virusu?

 
Meja ni popolnoma jasno določena. Pri sevih gre za manjše spremembe, ki nastanejo z mutacijami, tipično manj kot odstotek spremembe genoma, medtem ko pri novih vrstah virusov govorimo o bistveni spremembi lastnosti in večji razliki v genomskem zapisu, npr. med sars-cov-2 in sars-cov je 18 odstotkov razlik v nukleotidnem zaporedju.
 

V začetku so tuji strokovnjaki razlagali, da novi sev ni tako smrtonosen kot primarni. Kaj je res glede smrtnosti?

 
Mislim, da večja smrtnost zaradi tega seva še ni popolnoma potrjena. O tem, da si v zadnjih tednih v večini bolnišnic v Veliki Britaniji imeli večjo smrtnost, ni dvoma, je pa to lahko tudi posledica večje obremenjenosti zdravstvenega sistema zaradi velikega porasta hospitalizacij. Torej ne moremo niti zagotovo potrditi niti izključiti, da bi ta sev povečal smrtnost, po drugi strani pa je morda skoraj vseeno, če je to zaradi večje smrtnosti ali zaradi večjega števila hospitalizacij, ki tako obremenijo zdravstveni sistem, da vsi ne morejo dobiti optimalne oskrbe.
 

Zakaj se novi sev širi hitreje? Kaj mu omogoča, da se širi hitreje?

 
Vzroka večje infektivnosti ne poznamo zagotovo. Virus vsebuje nekaj mutacij, zaradi katerih se močneje veže na receptor, kar bi lahko bil razlog za močnejšo sposobnost vezave in okužbe celic. Potrebni bodo eksperimenti na živalih, da res potrdimo večjo infektivnost tega virusa, v epidemioloških razmerah pa lahko vpliva še več drugih dejavnikov.

Ocene o večji kužnosti tega seva so bile za zdaj dobljene samo na podlagi epidemioloških podatkov, kar bi bilo lahko tudi posledice večjega širjenja zaradi večjega števila stikov ali zaradi več superraznašalcev. Zadnje ocene na podlagi analize velikega števila pacientov kažejo, da naj bi se ta sev širil, denimo, 35 odstotkov hitreje, kar morda zveni malo, a lahko pomeni bistveno razliko med umirjanjem epidemije in velikim porastom. Posebej za okolja, kot je slovensko, ko že dlje časa stagniramo na visokem nivoju okužb oziroma se le-te v zadnjem času zelo počasi znižujejo, bi pospešek okužb eksponentno povečal širjenje in bi ga najbrž lahko ustavili samo s popolnim zaprtjem, kot so ukrepali v Veliki Britaniji ter na Irskem, kjer se je število okužbi hitro zmanjšalo. 


 

Kako cepivo za novi koronavirus učinkuje na seve? Menda mu kljubuje.

 
Cepivo sproži nastanek protiteles in vsaj v neki meri se vežejo tudi na proteine vseh sevov, res pa je učinkovitost nevtralizacije nekaterih sevov zmanjšana. Medtem ko je cepivo, kot kaže, dobro učinkovito na mutante angleškega seva, pa južnoafriška (B.1.351) in brazilska varianta po drugi strani vsebujeta mutacijo (E484K), ki zmanjša vezavo protiteles na virus, zato so opazili zmanjšano sposobnost nevtralizacije tako v serumih rekonvalescentov kot cepljenih. V večini primerov je sposobnost nevtralizacije še vedno dovolj visoka za zaščito, v primerih nizkega titra protiteles pa bi lahko nastal problem.
 

Cepljeni za novi koronavirus naj bi menda bili bolj imuni na okužbe s sevi; zakaj?

 
Cepljenje pri večini ljudi verjetno predstavlja boljšo zaščito kot okužba, še posebej pri asimptomatičnih pacientih. Vnos cepiva prek dveh odmerkov je optimalen, ker omogoči zorenje imunskega odziva za višjo afiniteto protiteles in tvorbo spominskih celic.

 
Ali po vašem drži predpostavka, da se epidemija pri nas ne umirja tudi oziroma zaradi novih sevov?
 

V številnih državah na svetu se epidemija ne umirja oziroma je treba uporabljati ostrejše omejitvene ukrepe glede stikov in gibanja, najbrž predvsem, ker je na severni polobli zima in so ljudje več v zaprtih prostorih, po drugi strani pa večina držav ni toliko zatrla okužb, da bi bile le sporadične kot v nekaterih državah v avstralsko-azijskem prostoru. Večje število okuženih povečuje število možnosti razvoja sevov, ki bi se lahko hitreje širili. Večja sposobnost okužbe virusa prispeva k širjenju epidemije, dokler ne bomo dosegli visoke stopnje precepljenosti.


 

Koliko časa, menite, da so novi sevi že bili pri nas, ne da bi vedeli zanje? Prvi odkriti je državljan Kosova pred nekaj dnevi ...

 
Povsem možno je, da je prišlo do vnosa nekaterih novih sevov v Slovenijo, ne da bi to zaznali, glede na to, da so bili sevi zaznani tudi v sosednjih državah in državah, s katerimi smo povezani prek potovanj. Najbrž je bila največja verjetnost vnosa med božično-novoletnimi prazniki.