Šokantni rezultati: Naši otroci v karanteni postali debeli zapečkarji

Če besede, kot so šokantno, katastrofa in alarm, uporabljajo politiki, se človek niti ne zdrzne več kaj dosti. Če jih izreče stroka, ki bdi nad zdravjem naših otrok, je zgodba drugačna. Ukrepi, povezani z epidemijo covida-19, zlasti zaprtje družbenega življenja ob njenem izbruhu, so botrovali petinskemu povečanju debelosti in 13-odstotnemu upadu gibalnih sposobnosti pri osnovnošolcih. Čas je za odločne ukrepe, dokler škoda ne bo nepopravljiva, opozarjajo strokovnjaki Fakultete za šport.

»Grozi nam nastanek t. i. korona generacije, ki bo manj učinkovita in bo pogosteje zbolevala. Dolgoročno se bo lahko izguba merila v milijardah evrov. Vlada rešuje gospodarstvo in turizem, čas je, da reši zdravje in posluša stroko,« so v en glas poudarili profesorji doktorji Gregor Starc, Gregor Jurak, Janko Strel in Marjeta Kovač, osupli nad rezultati raziskave, ki je zajela 100 šol in 20.000 otrok.



»Ključna beseda je šokantno. V najhujših nočnih morah si nisem mislil, da bodo izidi tako porazni. Dve tretjini naših otrok je med aprilom 2019 in junijem 2020 nazadovalo v gibalnih sposobnostih, predvsem vzdržljivosti in koordinaciji. Pri več kot polovici otrok smo ugotovili povečanje podkožnega maščevja. Največji upad je bil pri tistih, ki so bili prej najbolj aktivni. Smo svetovni fenomen v športu, glede na število prebivalcev imamo neverjetno veliko vrhunskih športnikov. Vsi so prišli iz šolskega sistema in društev. Če ne bomo ukrepali, se čez čas ne bomo več navduševali nad pogačarji, dončići, tinami in ilkami. Zdaj moramo dati v peto prestavo, da čim prej pridemo nazaj na raven izpred korone,« je bil slikovit izr. prof. dr. Gregor Starc.
 

Kako je s srednješolci?

Boji se, da bodo izsledki septembrskih raziskav še slabši, saj sta dodatna meseca počitnic in zmanjšane aktivnosti gotovo povzročila še več škode. Še slabše pa je verjetno med srednješolci, ki se maja in junija sploh niso vrnili v šolske klopi, toda podatkov za srednje šole ni.



Strel, ustanovitelj sistema Športnovzgojni karton, danes poznanega kot SLOfit, opozarja, da je treba zaupati stroki. »Katastrofa se najbolj pozna na otrocih. Posledice bodo dolgoročne. Zaradi povečane odsotnosti od pouka je otrokom padel imunski sistem in bodo zaradi manjše odpornosti v hladnejših jesenskih in zimskih mesecih pogosteje obolevali. Zaradi pomanjkanje energije jim pada pozornost, kar se bo poznalo pri učnem uspehu. Reši nas samo zaupanje v stroko, učitelje. Stopiti moramo skupaj, ni šale. Rešujmo zdravje in znanje, ne gospodarstva,« pravi upokojeni prof. dr. Strel in dodaja, da športne vzgoje v šolah ne morejo nadomestiti družinski izleti v park ali bližnji gozd.

Prof. dr. Marjeta Kovač je predstavila nekatere rešitve. »Ukrepe, ki jih predlagamo, so naša želja že dolgo, denimo pet ur športne vzgoje na teden. Povečati je treba količino in kakovost, uvesti daljše premore z gibanjem, to naj bo prisotno pri vseh predmetih. Čim več pouka naj bo na prostem, zmanjšati je treba število otrok v oddelkih. Predlagamo ponovno uvedbo intervencijskega programa Zdravje v šole,« je dejala Kovačeva, predstojnica Oddelka za športno vzgojo na FŠ.


 

Korona paket tudi za šport

Jurak in Strel pravita, da je bila med karanteno napačna odločitev za zaprtje igrišč in telovadnic. Te bi morale imeti celo podaljšan čas. »Ob znanih preventivnih ukrepih je treba dati otrokom čim več možnosti za ukvarjanje s športom. To terja več sistemske podpore, vlada bi morala za šport otrok nameniti sredstva v okviru korona paketa, kot je to storila s turističnimi vavčerji,« je prepričanje vseh delil prof. dr. Jurak, ki se raziskovalno ukvarja z gibalno dejavnostjo otrok, njihovim telesnim in gibalnim razvojem.



Z izsledki raziskave bodo seznanili pristojno ministrstvo in upajo na pozitiven odziv. »Če bi delal primerjavo s klubom, bi rekel, da imamo krizo pri igralcih. Znašli smo se v godlji, zakuhali smo jo odrasli otrokom, ker smo zelo neselektivno pristopili ukrepom za preprečevanje širjenja koronavirusa. Pri tem je najbolj trpela telesna dejavnost otrok: zaprte šole, zaprta društva, zaprta igrišča, zaprte telovadnice. Saj nihanja se dogajajo, a nam se je zgodila nepojmljiva amplituda, ki je ni bilo v več kot 30-letni zgodovini merjenj. Rekel bi, da smo tudi na področju športa otrok padli v rdečo cono,« pravi Starc, ki na FŠ predava predmete Telesni in gibalni razvoj otrok in mladine in Antropološki temelji športa in športne vzgoje.


 

Grozi milijardna škoda

Izpostavlja širšo sliko. »Predstavljajte si, da imate zaposlenega, čigar delovna učinkovitost je za 15 odstotkov nižja. To pomeni, da bo vsako uro nekaj minut manj sposoben delati. V letnem ciklu lahko pri posameznem človeku to pomeni 10.000 evrov škode za podjetje. Če upoštevamo vsa podjetja, je lahko to vsako leto milijardna škoda za naše gospodarstvo. Sredstva za ukrepe, ki jih predlagamo, so v primerjavi s tem drobiž. Ob uvajanju ukrepov nihče ni razmišljal o kolateralni škodi, mi na fakulteti smo edini v šolskem sistemu, ki imamo podatke in jih lahko pokažemo črno na belem,« dodaja Starc, vodja nacionalnega projekta SLOFit.



Ni želel s prstom kazati na vladno garnituro, a meni, da so bili nekateri ukrepi neživljenjski in škodljivi. »Če bi politika poslušala stroko, bi lahko kakšno stvar naredila drugače. Če poslušamo samo epidemiologe, ki nimajo izkušenj s telesno dejavnostjo, lahko pridemo do absurdnih situacij, kot je bila tista, da naj ljudje, ki gredo igrat tenis, s sabo prinesejo čim več žogic, da jih med igro ne bo treba pobirati. Vlaganje v šport na dolgi rok predstavlja rešitev in pripomore k okrevanju gospodarstva. Če bo politika to razumela, bo namenila več denarja šolam, društvom in programom. Da bo vsak otrok deležen vsaj uro strokovno vodene vadbe na dan. To si naša država lahko privošči.«