Ljubljana – Preprečiti povečanje brezposelnosti in ohranitev gospodarstva v stanju, da bo začelo nemoteno delovati, ko bo kriza minila, sta najpomembnejša cilja šestega svežnja ukrepov za blažitev posledic epidemije (PKP6), ki ga je z 51 glasovi za in 11 glasovi proti potrdil državni zbor. V njem so, kot opozarja opozicija, tudi vsebine, za katere bi težko našli povezavo s krizo. Zelo verjetno bo še pred koncem leta na mizi že naslednji sveženj ukrepov.

Vlada pripravlja sedmi paket, ki bo, kot je napovedal predsednik vlade Janez Janša, namenjen izhodu iz epidemije v prihodnjih treh mesecih, pri čemer vlada poziva vse, da prispevajo predloge, in sicer tudi tisti del opozicije, ki ne sodeluje v partnerstvu za razvoj. V vseh šestih paketih za blažitev posledic epidemije so bila vsa dopolnila opozicijskih strank v parlamentarnem postopku preglasovana.



V zadnji fazi sprejemanja zakona o interventnih ukrepih za blažitev posledic drugega vala epidemije covida-19 je koalicija predlagala pomembno dopolnilo, s katerim je prisluhnila predvsem malim in srednjim podjetjem, zlasti tistim, ki so morala ustaviti dejavnost. Pri subvenciji čakanja na delo bodo lahko tisti delodajalci, ki niso dosegli praga po začasnem okviru EU za državne pomoči – ta znaša 800.000 evrov – uveljavljali stoodstotno povračilo nadomestila plače za zaposlene na čakanju, pri čemer bo državni delež omejen na povprečno plačo, ki je približno 1800 evrov bruto. Delavci bodo sicer še naprej prejemali 80-odstotno nadomestilo plače. Delodajalci, ki presežejo prag 800.000 državne pomoči, bodo še naprej upravičeni do povračila 80 odstotkov nadomestila, 20 odstotkov pa bodo morali sami kriti.


 

Visoke kazni ostajajo v zakonu

Opozicija te popravke podpira, je pa zelo kritična do »podtaknjencev«, kot so poimenovali določila, ki niso povezana z odzivom na epidemijo, temveč služijo partikularnim interesom. Pri tem so največkrat omenili odpustek pri pridobivanju akreditacij, ki naj bi služil Novi univerzi, katere solastnik je Peter Jambrek, omogočal pa bi prelivanje javnih sredstev na zasebno univerzo.

Kljub številnim opozorilom, tudi zakonodajno-pravne službe državnega zbora, so v paketu ostale visoke kazni, kot so se izrazili predstavniki opozicije, so pa dikcijo nekoliko spremenili: posameznik, ki organizira zbiranje ljudi na javnem kraju v nasprotju z ukrepom prepovedi oziroma omejevanja, narava prekrška pa je posebno huda zaradi povzročitve nevarnosti za zdravje večjega števila ljudi, se kaznuje z globo od 1200 evrov do 12.000 evrov.




 

Koliko fiksnih stroškov bo plačala država?

Podjetja imajo možnost odloga davkov, kreditov, nadomestil za čakanje na delo in kritja dela fiksnih stroškov, je poudaril minister za finance Andrej Šircelj. Vlada je sprejela zahteve gospodarstva in podprla amandma, s katerim bodo do kritja dela fiksnih stroškov upravičena podjetja, ki jim bodo v zadnjem letošnjem četrtletju prihodki padli za 30 odstotkov, ne za prvotno predlaganih 40 odstotkov. Ni pa podprla nekaterih drugih predlogov, denimo, da ne bi veljala omejitev pomoči na tisoč evrov na zaposlenega na mesec oziroma 3000 evrov na četrtletje, ko velja ta ukrep. Vlada ga sicer lahko podaljša za še šest mesecev.

Država bo podjetjem krila del nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zavarovalnine, komunalnih stroškov in stroškov energetike. Podjetje s tremi milijoni evrov prihodkov in 60 zaposlenimi bi ob več kot 70-odstotnemu padcu prihodkov v zadnjem četrtletju prejelo 108.000 evrov, ob znižanju prihodkov za 30 do 70 odstotkov pa 54.000 evrov. Podjetje s tremi zaposleni in 12.000 evri mesečnih prihodkov pa bi ob več kot 70-odstotnemu padcu prihodkov dobilo okoli 5400 evrov, ob nižjemu padcu pa polovico tega zneska, je izračune predstavil Šircelj.

Kritje fiksnih stroškov in podaljševanje plačevanja nadomestila za čakanje na delo sta finančno najpomembnejša ukrepa PKP6, skupaj ocenjena na okoli 900 milijonov evrov, je dejal Šircelj. Dejanski stroški bodo odvisni od števila koristnikov teh ukrepov.