Poraz koalicije korak k predčasnim volitvam?

Igor Zorčič ostaja predsednik državnega zbora, saj koalicija skupaj s poslanci, s katerimi ima sklenjene pakte o sodelovanju, ni zbrala absolutne večine v državnem zboru. Z razlago, da se bo vedelo, kdo je v koaliciji in kdo v opoziciji, pa so poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in novoustanovljene skupine nepovezanih obstruirali glasovanje. »To ne pomeni, da ne bomo poskusili še enkrat,« je že napovedal Danijel Krivec, vodja poslancev SDS, ki je pred tajnim glasovanjem verjel, da imajo večino zagotovljeno.

Ker je za razrešitev in imenovanje potrebnih vsaj 46 poslanskih glasov, medtem ko ima koalicija po odhodu treh poslancev SMC le še 38 poslancev, pri doseganju absolutne večine pa računajo na SNS, Desus in manjšinska poslanca, v koaliciji dopuščajo tudi možnost vrnitve prvaka SMC Zdravka Počivalška v poslanske klopi. Tako bi koalicija na račun opozicije pridobila še en glas, saj bi poslanec Gregor Židan, ki je iz SMC pred meseci prestopil v SD, kot nadomestni poslanec Počivalška moral parlament zapustiti.



»Ta koalicija zdaj tudi dokazano nima več večine. Vsaka koalicija, ki se zaveda resnosti položaja, pomena demokracije in stanja v državi, bi odstopila, šla na predčasne volitve,« je komentiral včeraj prvak LMŠ Marjan Šarec in nato še ocenil, da izid kaže, da so predčasne volitve zdaj bliže. Do njih bo opozicija po spodleteli konstruktivni nezaupnici, s katero so poskušali zamenjati Janeza Janšo, zdaj poskušala priti tudi z ustavno obtožbo – vložili jo bodo predvidoma v petek –, ki bi ob podpori najmanj 46 poslanskih glasovih in nato še ugotovljenih hujših kršitvah zakonodaje oziroma ustave pred ustavnim sodiščem lahko pripeljala do menjave na vrhu vlade.

Bo glasov dovolj? Sodeč po včerajšnjem glasovanju zelo težko, a opozicijski četverček, ki trenutno šteje 39 poslancev, lahko po včerajšnji ustanovitvi štiričlanske poslanske skupine nepovezanih poslancev, kot kaže, računa tudi na njihove glasove. To sicer pomeni še vedno tri poslanske glasove premalo, da bi lahko opozicija dosegla vsaj 46 glasov, zato je prav gotovo pričakovati tudi poskuse prepričevanja poslancev Desusa in SNS, naj vendarle ravnajo kot opozicija, h kateri se vsaj formalno prištevajo. Ne v eni ne drugi stranki pa si vsaj v tem trenutku nikakor ne želijo predčasnih volitev.

Obstaja pa še tretji način, kako zamenjati predsednika vlade, ki pa je seveda v njegovih rokah: z zaupnico, na katero bi lahko vezal sprejemanje katerega od zanj ključni projektov ali pa z odstopom. S predčasnimi volitvami je koalicijskim partnerjem sicer že večkrat zagrozil, a da bi predsednik vlade Janez Janša ponovil potezo predhodnika Marjana Šarca, ki je odstopil, kot ne prav verjetno ocenjujejo tako koalicijski kot opozicijski sogovorniki.

Znotraj koalicije pa so se tudi včeraj še pojavljale ocene, da v večini primerov vlada v državnem zboru niti ne potrebuje 46 poslanskih glasov, ampak le večino vseh prisotnih poslancev. Da sam rezultat glasovanja o razrešitvi ne napoveduje, da vlada v prihodnje ne bo imela večine v državnem zboru, pa je včeraj ocenil celo Igor Zorčič, ki je v čustvenem govoru navedel, da se je za svoj odhod iz koalicije odločil, ker kot predsednik državnega zbora ni več mogel mirno gledati, kako vlada ignorira zakone, ki jih sprejema državni zbor, pa naj bo to sedmi protikoronski paket, zakon o STA ali zakon o državnem tožilstvu. »Zato sem potegnil konsekvence, tudi če bom moral zaradi tega zapustiti mesto predsednika državnega zbora,« je dejal.