Koalicija ni zbrala večine za razrešitev Igorja Zorčiča

Državni zbor ni izglasoval razrešitve predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, ki jo je zahtevala koalicija po tem, ko je izstopil iz SMC. Skupaj z Janjo Slugo, Branislavom Rajićem in Jurijem Lepom so danes ustanovili poslansko skupino nepovezanih poslancev. Z razlago, da se bo vedelo, kdo je v koaliciji in kdo opoziciji, pa so poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in novoustanovljene skupine nepovezanih obstruirali glasovanje. V omenjenih opozicijskih skupinah so v razpravi izpostavljali tudi, da je državni zbor postal podrejen vladi in njenemu predsedniku.

Koalicijski sogovorniki so pred današnjim tajnim glasovanjem poudarjali, da gre za pomemben pokazatelj zmožnosti nadaljnjega vladanja. Za razrešitev in imenovanje je potrebnih vsaj 46 poslanskih glasov, medtem ko ima koalicija po odhodu treh poslancev SMC le še 38 poslancev, pri doseganju absolutne večine pa računajo na SNS, Desus in manjšinska poslanca, s katerimi imajo sklenjene različne pakte. Neuspeh bi po mnenju Jožefa Horvata, kandidata iz vrst NSi za naslednika Zorčiča, pomenil odhod na predčasne volitve.

»Zavedati se moramo, da koalicija, kakršno smo imeli leta 2020, ne obstaja več. Da ene stranke, ki je podpisala koalicijsko pogodbo, Desus, v koaliciji ni več. Da ena stranka premore le še pol toliko poslancev, kot jih je premogla leta 2020. In da imamo tudi v vladi ministre, ki niso člani koalicijskih partneric,« je v odgovoru na predlog za razrešitev odgovoril Zorčič in se obregnil tudi ob dejstvo, da je podpredsednik vlade Matej Tonin napovedal, kdo bo novi predsednik državnega zbora in ocenil, da morajo imeti danes poslanci toliko integritete in »iz spoštovanja svoje funkcije poskrbeti za to, da smo mi tisti, ki smo osrednje politično in demokratično telo v državi in da smo mi tisti, ki volimo vlado in ne obratno«.

Kot razlog, da je izstopil iz koalicijske SMC, je v čustvenem govoru navedel, da kot predsednik državnega zbora ni več mogel mirno gledati, kako vlada ignorira zakone, ki jih sprejema državni zbor, naj bo to sedmi protikoronski paket, zakon o STA ali zakon o državnem tožilstvu.

»Zato sem potegnil konsekvence, tudi če bom moral zaradi tega zapustiti mesto predsednika državnega zbora,« je dejal.

Gre sicer šele za osmi predlog za razrešitev predsednika državnega zbora, noben do zdaj pa ni uspel. Nazadnje so ga vložili poslanci LMŠ, SMC, SD, SAB in Levice zoper Mateja Tonina, ki je v začetku tega mandata začasno vodil državni zbor, a do glasovanja ni prišlo, saj je Tonin odstopil. Pred tem je bil predlog za razrešitev po dvakrat vložen tudi zoper Milana Brgleza in Pavla Gantarja, prvodpisani je bil vseskozi poslanec SDS Jože Tanko.

Če predsedniku državnega preneha funkcija, ga do imenovanja novega po parlamentarnem poslovniku nadomešča najstarejši podpredsednik. To je zdaj Branko Simonovič.