Pomurci umirajo mlajši kot prebivalci drugje v Sloveniji

Pričakovana življenjska doba Pomurcev je krajša od slovenskega povprečja. Dejavniki, ki prispevajo k temu, so premalo gibanja, nezdrava prehrana, debelost in tvegano pitje alkohola, je na današnji znanstveni konferenci v Murski Soboti dejala vodja raziskovalne dejavnosti v soboški Splošni bolnišnici Jerneja Farkaš Lainščak.

Dvodnevna znanstvena konferenca združenja Pomurska akademsko znanstvena unija (Pazu), ki se bo v Murski Soboto sklenila v soboto, se osredotoča na vprašanja, povezana s pričakovano življenjsko dobo v Pomurju. Na uvodni okrogli mizi so strokovnjaki razpravljali o razlogih, zakaj je življenjska doba v regiji krajša kot drugod po Sloveniji, ter o ukrepih za njeno izboljšanje.

Konferenca združenja Pomurska akademsko znanstvena unija (PAZU) bo osredotočena na vprašanja o prezgodnji umrljivosti v Pomurju. FOTO: Jože Pojbič/Delo

Nadpovprečni pri srčnem popuščanju, boleznih srca in ožilja

Farkaš Lainščak je predstavila rezultate raziskave o srčnem popuščanju pri prebivalcih Murske Sobote, ki je pokazala nadpovprečno visok delež srčnega popuščanja pri tej populaciji. »Če se običajna pogostost srčnega popuščanja v splošni populaciji giblje med enim in dvema odstotkoma, smo v Pomurju ugotovili, da je ta delež med štirimi in petimi odstotki. Ko te podatke prenesemo na regionalno in nacionalno raven, so številke še višje,« je opozorila.

Navedla je tudi na druge dejavnike, ki prispevajo k slabšemu zdravju Pomurcev. Regija je bistveno bolj obremenjena s prezgodnjo umrljivostjo zaradi bolezni srca in ožilja, večjo zbolevnostjo ter višjo stopnjo celotne umrljivosti. »K temu pripomorejo nezdravi življenjski slogi, kot so premalo gibanja, nezdrava prehrana, visoka stopnja debelosti in tvegano pitje alkohola,« je povedala Farkaš Lainščak.

Pomurski dečki z najnižjo pričakovano življensko dobo med regijami

Po podatkih iz spletišča Kazalci okolja, ki jih pripravlja Agencija za okolje, je bila pričakovana življenjska doba leta 2021 ob rojstvu za ženske v Sloveniji 83,8 leta, za moške pa 77,7 leta. Povprečje v Sloveniji je 80,7, v EU 80,1.

V pomurski regiji je bilo pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za dečke, rojene leta 2022, v primerjavi s preostalimi regijami najnižje, za deklice pa peto najnižje. Dečki lahko pričakujejo, da bodo živeli 76,2 leta, deklice pa 83,0 leta, navaja Statistični urad Republike Slovenije (SURS).

Aleksander Jevšek opozarja, da skladni regionalni razvoj ni le naloga ministrstva za regionalni razvoj, temveč vseh resorjev. FOTO: Voranc Vogel/Delo

V pripravi strategije za boljše življenje v manj razvitih regijah

Na okrogli mizi je sodeloval tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, sicer Prekmurec, ki je opozoril na širši problem neskladnega regionalnega razvoja in njegovega vpliva na kakovost življenja v regiji. »Neskladen regionalni razvoj vpliva na demografske trende, negativno starostno strukturo in nižjo kakovost življenja. To se odraža tudi v nižji pričakovani življenjski dobi prebivalcev Pomurja,« je dejal.

Jevšek je napovedal, da bo ministrstvo prihodnje leto začelo pripravo strategij za regionalni razvoj, ki bodo vključevale ukrepe za izboljšanje kakovosti življenja v manj razvitih regijah. Je pa poudaril, da skladni regionalni razvoj ni le naloga ministrstva za regionalni razvoj, temveč vseh resorjev – od zdravstva do šolstva. »S sredstvi iz kohezijskih skladov želimo financirati projekte, ki bodo prispevali k izboljšanju kakovosti življenja,« je pojasnil.

Konferenca Pazu bo v dveh dneh obravnavala številna vprašanja s področij družboslovja, medicine, humanistike in naravoslovja s posebnim poudarkom na zdravju in dobrem počutju prebivalcev Pomurja. Med obravnavanimi temami pa so stres, demenca, inovativnost v EU ter vpliv sodobnih tehnologij.