Pomanjkanje se stopnjuje, cene še naprej divjajo

Ljubljana – Prav na mednarodni dan mladih, letos namenjen krepitvi prizadevanj za mladim dostopnejše izobraževanje, so predstavniki mladinskih organizacij opozorili, da se prihodnjim generacijam vrata do njega utegnejo zapreti. Vse težja naj bi bila tudi pot do rešitve stanovanjskega vprašanja, saj se cene nepremičnin vzpenjajo.

Naj bodo zaposleni ali brezposelni, večina mladih se sooča s stanovanjskimi problemi. Nekateri ostajajo pri starših, drugi zaradi birokratskih ovir porabijo leta in leta za zidavo hiše na podeželju, tretji bivajo v premajhnih, pogosto predragih najetih stanovanjih. Težave nastopijo že v času študija, ko je le 13 odstotkov študentov nastanjenih v študentskih domovih, tretjina pa išče ležišče na trgu, je včeraj povedal predsednik Študentske organizacije Slovenije (Šos) Klemen Peran.

Pomanjkanje se letos še stopnjuje, saj cene nepremičnin nebrzdano naraščajo. »Nekateri na vselitev v študentski dom čakajo več mesecev. Država zanje ne da niti centa, vse stroške pokrijemo sami. Ali bomo v prihodnje zato še vedno imeli vsi priložnost študirati, ali bo študij postal privilegij bogatih?« se je vprašal.

Tudi zato so letos, skupaj z mladinskim svetom in dijaško organizacijo, trikrat pisali premieru Marjanu Šarcu, ki je po njihovih besedah reševanje nehvaležnih razmer preložil na okoljsko ministrstvo.


 

Brez vizije države bogatijo zasebniki

Tudi v zbornici za poslovanje z nepremičninami, ki deluje pod okriljem GZS, so prepričani, da vprašanje terja premierovo ukrepanje, denimo z ustanovitvijo medresorske delovne skupine za obvladovanje tega vprašanja. Njen direktor Boštjan Udovič je enako kot mladi razočaran nad pomanjkanjem ukrepov in neodzivnostjo odločevalcev.

Čeprav je bila pred štirimi leti sprejeta resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu, se na izvedbenem področju ni zgodilo praktično nič, razen sprejetja zakona o nepremičninskem posredovanju, ki je po njegovih besedah metanje peska v oči.



»Akutno stanje na trgu država bolj ali manj povzroča sama. Visoke cene nepremičnin so v veliki meri posledica majhne ponudbe stanovanj, ki pa je posledica neustrezne stanovanjske politike; delno zaradi tega, ker država ne uredi neprofitne najemnine. Vse to vpliva na fond javnih najemnih stanovanj, na ceno nepremičnin in na njihovo dostopnost,« razlaga.

Ker politika nima posluha, so nabor ukrepov za povečanje fonda najemnih stanovanj – za 10.000, kolikor predvideva koalicijska pogodba – pripravili v zbornici. Predstavili jih bodo na svojem novembrskem letnem posvetu.

Ena ključnih rešitev je, kot meni Boštjan Udovič, zvišanje neprofitne najemnine in davčne spodbude za gradnjo, vendar poudarja, da kljub ukrepom tega ne bo mogoče rešiti brez zasebnega sektorja. »Zasebne pobude se bojimo, vendar s tem, ko država ne poskrbi za večje število stanovanj, ravno tem 'pogoltnim' zasebnikom omogoča, da prosperirajo.«
 

En zakon za silo pod streho, drugega predstavijo jeseni

V Šarčevem kabinetu odgovarjajo, da vlada na tem področju aktivno dela. Na ministrstvu za okolje deluje projektna skupina za pripravo stanovanjske politike, na ministrstvu za izobraževanje pa bodo med zasebniki iskali ponudbe za gradnjo, nakup ali najem študentskih namestitev, dolgoročno načrtujejo še nove študentske domove.



Na ministrstvu so za Delo napovedali, da bodo svoja prizadevanja v zvezi s stanovanjsko problematiko – osnutek novega stanovanjskega zakona – predstavili jeseni. V njem bodo ukrepi za vzpostavitev pogojev za gradnjo javnih najemnih stanovanj, ki se vsebinsko ujemajo z večino zavez iz koalicijske pogodbe, ter sprememba neprofitnih najemnin v stroškovne.

Glavni ukrep novega stanovanjskega zakona bo namreč sprememba neprofitne najemnine v stroškovno najemnino. Neprofitna najemnina je leta prenizka in ne dosega ravni stroškovne najemnine, ki bi stanovanjskim skladom omogočala vsaj ohranitev obsega fonda javnih najemnih stanovanj. Z uvedbo stroškovnih najemnin bo skladom omogočeno, da gospodarno ravnajo tako z obstoječim fondom javnih stanovanj, kot tudi bodočimi investicijami vanje. Po predlogu zakona razlika med obstoječo neprofitno najemnino in bodočo stroškovno najemnino ne bo šla v breme socialno ogroženih najemnikov, temveč bo razliko pokril proračun skozi stanovanjski dodatek.



Spremenili so že zakon o nepremičninskem posredovanju, ki po njihovi oceni prinaša lažji dostop do stanovanj in večjo varnost najemnikov. Včeraj so nepremičninske agencije na ustavno sodišče dale pobudo za oceno njegove ustavnosti, saj da nedopustno posega v svobodno gospodarsko pobudo.