Politično kupčkanje na srednji Savi

Projekt srednjesavskih hidroelektrarn (HE), ena največjih neuresničenih energetskih zavez Cerarjeve koalicije, je dobil svoje mesto tudi v osnutku projektne koalicijske pogodbe Šarčeve LMŠ. A Zasavci niso prepričani, da je ustanovitev samostojnega energetskega ministrstva, ki ga tudi predvideva pogodbeni osnutek, prava bližnjica do HE na srednji Savi.

Projekt srednja Sava se je po izteku mandata Cerarjeve vlade izkazal za še en račun brez krčmarja, saj je politika povsem prezrla »ekonomijo« investitorja, to je Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki ocenjuje, da tržne cene elektrike niso naklonjene energetski gradnji.

Zapletom okrog podpisa koncesijske pogodbe s HSE se je v času, kar se projekt ni premaknil z mrtve točke, pridružilo nekaj novih: zatika se tudi pri novelaciji ocene stroškov proizvodnje električne energije iz prvih treh HE Suhadol, Trbovlje in Renke, pravi Darko Fius iz Združenja za energetsko neodvisnost (Zens). Fius ocenjuje, da so izvirne ocene stroškov podcenjene, saj se je v tem času jeklo podražilo za dobrih 19 odstotkov, cement za 11, baker za 69 in nikelj za 60 odstotkov, eskalirali so tudi stroški dela.
 

Megavatna ura iz HE na srednji Savi 43 evrov

Medtem ko proizvodne stroške za HE Boštanj, Blanco, Krško in Brežice ocenjuje kot »nadvse ugodne« - gibljejo se med 28,7 evra za megavatno uro (HE Boštanj) do 36,6 evra za megavatno uro (HE Brežice), podobno ugodno vrednost pa je pričakovati tudi za HE Mokrice – naj bi se proizvodni stroški za megavatno uro energije na srednji Savi približali 43 evrom.



»V primerjavi s termoelektrarno na lignit so dolgoročni stroški proizvodnje v HE najmanj šestkrat nižji. Cenovno se bo s HE na spodnji Savi lahko merila le fotovoltaika,« napoveduje Fius, ki je prepričan, da bi s prihranki ob ukinitivi podpor rabi fosilnih goriv, ki se približujejo vrtoglavim petim milijardam evrov, pokrili vse infrastrukturne investicije v HE.
 

HE vrnejo več, kot vzamejo

Struktura financiranja HE Suhadol, Trbovlje in Renke, ki jih vrednotijo na 400 milijonov evrov, je sicer naslednja: energetski del zagotovi koncesionar - na srednji Savi naj bi bil to kljub nasprotovanjem Zasavcev HSE, ki zagotavlja, da bo zahteven zalogaj zmogel -, infrastrukturni del projekta pa je na plečih države oziroma vodnega in podnebnega sklada, ki se v večini polnita iz koncesnin in drugih okoljskih dajatev že delujočih energetskih objektov. »Tak način financiranja je zastavljen že pri HE na spodnji Savi.

Vsaka HE na srednji Savi bo v fazi obratovanja plačevala koncesnino in druge dajatve v višini 14 odstotkov od prodane električne energije, kar v 50-letni koncesijski dobi pomeni, da bo država prejela precej več sredstev, kot jih bo morala skozi infrastrukturni del projekta vložiti,« je za Delo pojasnil državni sekretar v vladnem kabinetu Anton Žunič. Za primerjavo: infrastrukturni del v HE Brežice cenijo na 167 milijonov, energetskega pa na 155 milijonov evrov. V HE Mokrice je predviden razrez 103 milijone proti 114 milijonov evrov.
 

Zasavci hočejo svojo Infro

Zasavci pa ne nasprotujejo le HSE, vse bolj so nastrojeni tudi proti Infri, družbi, ki jo je za izvedbo ukrepov, vezanih na infrastrukturni del projekta HE na spodnji Savi, ustanovila država in ki naj bi po zaključku posla na spodnji Savi prevzela tudi posle na območju srednje Save. Zasavci namreč želijo ta del posla zase. »Logično je, da bo treba čim prej po podpisu pogodbe ustanoviti tudi 'srednjesavsko Infro', ki bo pristojna za izvedbo vodne in druge državne in lokalne infrastrukture ter za vzdrževanje objektov vodne infrastrukture na srednji Savi, kar je v pristojnosti koncedenta,« pravi Žunič, a do tega se bo morala opredeliti tudi nova vlada.



Da bo treba za vzdrževanje stopnje gospodarske rasti čimprej nadaljevati s projektom srednje Save, so si očitno enotni tako na državi kot na »terenu«. A osnovni pogoj – koncesijska pogodba – še vedno ni izpolnjen. Ob toliko odprtih vprašanjih, je slišati v Zasavju, je zato koalicijsko načrtovanje energetskega ministrstva drugotnega pomena.