Policiji se s Hojsovim primerom ne mudi

Medtem ko z vodilnih položajev letijo kritike na predolge kriminalistične preiskave, so si na Policijski upravi Ljubljana izborili skoraj leto dni časa, da dopolnijo kazensko ovadbo proti ministru Alešu Hojsu zaradi razkritja imen in plač policistov.



Na začetku leta je notranji minister Aleš Hojs zaradi stavke, ki jo je organiziral Policijski sindikat Slovenije (PSS), naročil objavo poimenskega seznam bruto plač vseh zaposlenih v policiji, ministrstvu in inšpektoratu za notranje zadeve. To je kajpada pri delu javnosti sprožilo naslajanje nad zneski, saj je že leta veljalo, da imajo policisti zelo nizke plače. Spet drugi so takšno dejanje označili za maščevalno, celo pobalinsko in povsem nepotrebno.
 

Razprava o (ne)zakonitosti

Začela se je tudi razprava o zakonitosti objave imen ter plač, v smislu, ali ne gre za zlorabo osebnih podatkov. Mnenja so si bila nasprotujoča, se je pa kmalu oglasila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Pojasnila je, da Hojsu ne more očitati ne prekrška ne kaznivega dejanja z njenega področja. Da Hojs z objavo ni prestopil meje zakonitosti, so menili tudi nekateri drugi pravni strokovnjaki.

Hojs sicer ves čas vztraja, da je bila objava povsem zakonita. »Kot sem že večkrat javno povedal, bi morali v preteklosti, če menijo, da bi moralo biti kaj posebej varovano v policiji, poskrbeti za ustrezne interne akte, ki bi to definirali. Nič od tega pa policija vse do danes ni pripravila,« se je odzval na kazensko ovadbo.

Objava plač je razumljivo razjezila premnoge v policiji. Slišati je bilo tudi opozorila, da so s tem ogrozili varnost nekaterih policistov in kriminalistov in težko popravljivo škodo povzročili še zlasti ogroženim uslužbencem policije, uslužbencem, ki imajo prirejeno identiteto, uslužbencem, ki uporabljajo sredstva za prikrivanje prepoznavnosti, in tistim, ki so kako drugače dodatno izpostavljeni tveganjem.


 

Nenavadno dolg rok

Rok Cvetko, predsednik PSS, je takoj po objavi Hojsu očital, da je objava plač posledica maščevanja zaradi policijske stavke, s katero so zahtevali zgolj izpolnjevanje že dogovorjenih stavkovnih dogovorov iz preteklosti, saj stavka nikakor ni neposredno vezana na višino policijskih plač. Uresničili so tudi napoved, da bodo iskali vse pravne poti. Sredi januarja so ob pomoči odvetniške družbe Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji zato podali kazensko ovadbo. A se je pot do tožilske odločitve, ki ima pri kazenskem pregonu zadnjo besedo, precej zavlekla.

Dr. Katarina Bergant, vodja ljubljanskega tožilstva, nam je pojasnila, da so 9. februarja ljubljanski policijski upravi poslali zahtevo za dopolnitev kazenske ovadbe. A so tožilstvo kriminalisti zaprosili še za dodatno večmesečno podaljšanje roka, tako da imajo zdaj do 10. januarja prihodnje leto čas, da zberejo vse informacije o sumu kaznivega dejanja. Bergantova je sporočila še, da bo državnotožilska odločitev sprejeta po prejetju končnega akta policije.

Viri iz policije pravijo, da je to nerazumno dolg čas za dopolnitev razmeroma enostavne kazenske ovadbe, čeprav so jim po naših informacijah na tožilstvu resda naložili kar nekaj usmeritev. Kot smo še neuradno izvedeli, si policija kupuje čas z dopolnitvijo ovadbe, češ da ne gre za prednostno zadevo in da morajo preveriti vrsto okoliščin.