Poletni poker za bruseljske milijarde

Bruselj – Pred EU so naporni pogajalski tedni, v katerih bodo poskušali spraviti pod streho dva velika projekta, sedemletni proračun (2021–2027) in program za okrevanje, ki sta po predlogu evropske komisije skupaj vredna 1850 milijard evrov.

Na zasedanju finančnih ministrov EU so bila še očitna precejšnja razhajanja tako glede vrednosti obeh kot glede razporejanja denarja. Slovenija je z novimi številkami iz evropske komisije bolj zadovoljna kot s prejšnjimi predlogi, ki so bili na mizi. Med drugim je predvidenega več denarja za manj razvite regije (kohezija) in razvoj podeželja.

V načrtu za okrevanje (750 milijard) je za Slovenijo predvidenih okoli pet milijard evrov, od tega polovica kot nepovratna sredstva. »Predlogi evropske komisije so korak v pravo smer,« je povedal minister za finance Andrej Šircelj. Ocena sredstev za Slovenijo da je ustrezna.

V zeleno in digitalno

Slovenija je v skupini držav, ki poudarjajo solidarnost. »Kriza ni klasično ekonomsko-finančna,« je ocenil Šircelj. Tveganja za zdravje in gospodarstvo da bodo ostala, dokler ne bo cepiva. Program okrevanja bo tako ali drugače povezan z reformami. Tako je evropska komisija maja Sloveniji priporočila reforme na področju zdravstva in demografske politike.

Naložbe naj bi usmerjala v zeleno in digitalno preobrazbo. Slovenija bo imela pred očmi pomoč nosilnemu, izvoznemu gospodarstvu in njegovo vpetost v globalne verige.

Finančni minister sicer ne pričakuje, da bi bila v Slovenija v položaju, ko bi ji bilo z reformami pogojevano, da bi dobila kakšen denar. »V našem interesu je, da se vsi evropski instrumenti čim prej uveljavijo in pridejo do tistih, ki denar najbolj potrebujejo, predvsem v gospodarstvo,« je dejal Šircelj.
 

Pričakovana pogajalska drama

Slovenija da že pripravlja projekte in odpravlja birokratske ovire. Posebno veliko lahko Slovenija pričakuje od sklada za pravičen prehod (k brezogljični družbi), iz katerega naj bi namesto doslej predvidenih 92 milijonov lahko dobila 538 milijonov evrov.

Želja prihodnjega nemškega predsedstva svetu EU je, da bi kompromis sklenili še poleti, pred počitnicami. Voditelji držav članic bi se po videovrhu prihodnji teden utegnili fizično sestati v prvi polovici julija. Zadnja faza političnega odločanja o proračunu je tradicionalno ena največjih pogajalskih dram v EU.



Nekaj več manevrskega prostora omogoča, da je v svežnju s proračunom še program za okrevanje. Nemčija je glede tega še vedno naklonjena rešitvi, ki jo je predlagala skupaj s Francijo: za 500 milijard evrov nepovratnih sredstev.

Evropska komisija je nato dodala še za 250 milijard evrov posojil. Nemški finančni minister Olaf Scholz je vzdušje označil za konstruktivno. Kljub temu je napovedal, da bo potrebnega še veliko dela. Ena od nemških zahtev je, da bi začeli odplačevati že v prihodnjem sedemletnem proračunskem obdobju.
 

Četverice varčnih noče preveč bremen

Denar za 750 milijard vredni program si bo evropska komisija namreč izposodila. Po njenem predlogu bi ga začeli vračati leta 2028 in v celoti odplačali 30 let pozneje. »Četverica varčnih«, v kateri so Avstrija, Danska, Nizozemska in Švedska, predlogu ni naklonjena.

Zavedajo se, da bodo z brexitom in novimi nalogami EU morali plačati več v bruseljsko blagajno, a nočejo prevelikih obremenitev. Nizozemska je pred začetkom faze pogajanj spet poudarila, da bi naložbe v okrevanje morale biti jasno povezane z reformami.

Delovati bi morale kot »posojilo za posojila« z jasno časovnico vračil. V evropski komisiji želijo, da bi denar vračali z novimi lastnimi viri, predvsem novimi davki, denimo na digitalno gospodarstvo, finančne transakcije, izpuste toplogrednih plinov.

Vpeljave takšnih davkov sicer zahtevajo soglasje vseh držav članic, zato pri njih doslej ni bilo napredka.