Ob znižanih napovedih letos v gospodarski obrat z vlaganji v razvoj

Ljubljana – V Banki Slovenije napovedujejo, da se bo slovensko gospodarstvo letos zaradi posledic epidemije skrčilo za 6,5 odstotka, kar je bolje od nekaterih drugih pričakovanj, močnemu poslabšanju letos naj bi sledila postopna stabilizacija razmer v letih 2021 in 2022, ko bi spet dosegli 4,9- oziroma 3,6-odstotno rast. V BS ocenjujejo, da bodo fiskalno ukrepanje države ter trije zakonski paketi za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu ublažili letošnji gospodarski padec za dobre tri odstotne točke.

Kaj so še glavne značilnosti najverjetnejšega scenarija BS za letos?

Ob že omenjenem gospodarskem padcu za 6,5 odstotka se bo stopnja anketne brezposelnosti povečala s 4,5 na predvidoma šest odstotkov. V BS pričakujejo globok, 6,6-odstotni padec zasebne potrošnje in več kot 14-odstotni padec bruto investicij. Letos nas čaka tudi veliko zmanjšanje zunanjetrgovinske menjave: izvoz bo menda upadel za 12,6 odstotka, uvoz pa za 13,6 odstotka. Med posameznimi komponentami BDP bo tako letos pozitivno rast, za 3,5 odstotka, imela le poraba slovenske države.

Kakšni so učinki vladnih fiskalnih ukrepov za blažitev posledic epidemije?

V Banki Slovenije ocenjujejo, da znaša skupni učinek fiskalnih ukrepov iz vseh treh interventnih paketov okoli 2,3 milijarde evrov oziroma pet odstotkov BDP. Brez ukrepov za blažitev posledic epidemije in spodbujevalne politike ECB bi se BDP v Sloveniji letos znižal za kar 9,7 odstotka, torej za polovico več, kot v BS zdaj napovedujejo v svojem osrednjem scenariju. Brez fiskalnega ukrepanja bi se stopnja anketne brezposelnosti zvišala na kar 6,7 odstotka, brezposelnih bi bilo torej najmanj za desetino več kot sicer.

Kakšna je napoved BS o letošnjem 6,5-odstotnem padcu BDP v Sloveniji v primerjavi z napovedmi za druge evrske države?

Slovenija se z napovedanim gibanjem BDP uvršča med zgornjo tretjino držav evrskega območja, ki mu ECB letos napoveduje 8,7-odstoten padec BDP. Za Italijo njihova centralna banka napoveduje 9,2-odstoten padec BDP, Bundesbank letos pričakuje 7,1-odstoten padec nemškega BDP, napoved za Avstrijo je upad gospodarstva za osem odstotkov, najmanj osemodstotni gospodarski padec bo letos imela tudi Francija.

Kakšna so pričakovanja Banke Slovenije glede inflacije in gibanja življenjskih stroškov?

Cene življenjskih potrebščin bodo letos stagnirale, imeli naj bi torej ničelno stopnjo inflacije, pri čemer se bodo cene energentov znižale za skoraj desetino (minus 8,7 odstotka). V prihodnjih dveh letih naj bi se stopnja inflacije postopno zvišala na 1,3 oziroma 1,5 odstotka.

Kaj predpostavljata druga dva alternativna scenarija BS?

Blažji scenarij predpostavlja zmanjševanje gospodarske aktivnosti za štiri odstotke ob hitri oživitvi gospodarskih panog v drugi polovici leta in relativno uspešni turistični sezoni. Ostrejši scenarij pa predpostavlja neuspešno omejitev virusa in morebitni drugi val v jesenskih mesecih. V tem primeru bi se BDP letos zmanjšal za približno desetino.

Kako zagnati gospodarstvo?

»Slovensko gospodarstvo je agilno, da bo v sorazmerno kratkem času nadomestilo padec iz tega leta. Menimo, da bo s sprejetimi ukrepi vlade, ki sofinancirajo določene stroške ter v zadnjem paketu omogočajo dodatno podporo najbolj prizadeti dejavnosti turizmu, v primerjavi z drugimi gospodarstvi v Evropi in svetu naše gospodarstvo lahko hitro okrevalo,« pravi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup.

Po njegovem mnenju je zdaj treba najti denar tudi iz evropskih sredstev za razvojne projekte. »Naša naloga je tudi v prihodnje več znanja vložiti v storitve in izdelke ter s tem zvišati dodano vrednost. To je mantra, ki zaradi sedanje krize ni šla z mize, ampak ji je zdaj treba nameniti še večjo pozornost. Tudi digitalizaciji, kjer smo se po korakih lotili prenove poslovnih procesov, je kriza dala pospešek, da bomo ujeli najboljše,« pravi.

Opozarja, da Slovenija za cilji glede namenjanja denarja za razvoj še zaostaja.