Poleg gospodarske je požar povzročil izjemno škodo za biotsko raznovrstnost

Veliko vlogo pri gašenju požarov, predvsem pa preprečevanju širjenja ognja so imeli tudi gozdarji in sekači. Več sto ljudi je delalo protipožarne preseke in čistilo območje. Za koordinacijo del sekačev in gozdarske mehanizacije so skrbeli pristojni iz Zavoda za gozdove Slovenije, kjer zdaj, ko se je najhujša ognjena ujma umirila, pripravljajo poročilo o požaru, ki vključuje grobo oceno škode v gozdovih in popis stroškov izvedenih interventnih del. Še naprej pa koordinirajo dela, ki so potrebna za sanacijo požara.

»V tej fazi gre predvsem za odvoz sečnih ostankov na preventivnih posekah ob prometnicah, ki so bile izdelane za zajezitev ognja. Posušeni sečni ostanki bi, če jih ne bi odstranili, lahko postali vir goriva za nove gozdne požare,« so pojasnili.

Izjemna škoda za biotsko raznovrstnost

Škoda je vsekakor velika, vendar »o številkah še ne moremo govoriti, po prvih podatkih je požar zajel površino okoli 3500 hektarov. Poleg gospodarske škode je požar povzročil izjemno škodo za biotsko raznovrstnost, tudi za gozdne živali. Ogroženi so habitati redkih vrst, te vrste poškodb je težko finančno ovrednotiti.« Kot so pojasnili, so večje živali pobegnile na sosednja območja. Požar je bil uničujoč predvsem »za živali, za katere so hitri premiki oteženi oziroma nemogoči – na primer samice z mladiči, ptice v obdobju gnezdenja in za vrste gozdnih tal, katerim je požar prizadejal veliko škodo«.

Narava si bo opomogla, vendar ji bo treba tudi nekoliko priskočiti na pomoč. Kot je v pogovoru za Delo povedal prof. dr. Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije, bi lahko tla po požaru že letos nekoliko ozelenela, »zagotovo pa prihodnje leto, najprej se bodo pojavila različna zelišča. Grmovne vrste se bodo prav tako pojavile relativno hitro, še posebej tiste, ki imajo lahko seme, najkasneje pa se bodo obnovila drevesa, pravzaprav jim bo treba nekoliko pomagati, podobno kakor so s črnim borom začeli zasajati gole kraške površine v prvi polovici 19. stoletja. Ko govorimo o obnovi gozda, ne gre nikoli za hiter proces, bodo pa izpraznjen prostor relativno hitro zavzela zelišča.«

Več preberite tukaj:

Zelo redki deli Slovenije so imuni za take požare

Na Zavodu za gozdove so poudarili, da bodo načrtovali tako obnovo s sadnjo kot naravno obnovo, »a v tem trenutku o lokacijah in obsegu še težko govorimo. Sanacijsko obnovo bomo določili v okviru izdelave načrta sanacije, ki ga moramo izdelati v roku dveh mesecev po škodnem dogodku. Glede na izjemno veliko površino požara bodo morali biti ukrepi premišljeni in karseda učinkoviti.«

Dodali so: »Kras je v eno najbolj zahtevnih območij za obnovo gozdov v Sloveniji, zaradi zahtevnih pogojev za rast sadik je uspešnost sadnje na kraškem območju lahko nizka. Zato bomo morali v sanacijskem načrtu predvideti ukrepe za povečanje uspeha sadnje (kontejnerska sadnja, zalivanje). Obnova gozdov po požaru bo trajala več let.«

Kraški gozdovi imajo zelo pomembno varovalno vlogo, saj ublažijo ekstremne vetrove, prav tako tla varujejo pred erozijo. »Kraško območje je eno od bolj ranljivih območij Slovenije, ki je zelo občutljivo za degradacijo. Na razgaljenih skalovitih območjih nastaja erozij tal, ki jo povzročajo močni vetrovi in nalivi. Posledično se izgubi možnost zadrževanja vode, vegetacija propada. Gozdovi Krasa imajo večji ekološki kot gospodarski pomen. Ob podnebnih spremembah, ki smo jim priča, postaja vloga gozdov za Kras vse pomembnejša. Zelo je pomembno, da Kras ostane zelen,« so poudarili na Zavodu za gozdove.

Tudi polna realizacija ukrepov ne bi zadostovala

Na vprašanje, kolikšno je bilo upravljanje gozdov na območju, ki ga je zajel požar, pa so povedali: »Predvsem zaradi opuščanja kmetovanja se je gozd v zadnjih desetletjih na tem območju hitro širil. Na teh površinah je bila nega gozda izvedena v manjši meri, kot bi bilo potrebno za večjo požarno varnost. Okrepiti bi bilo treba tudi vzdrževanje protipožarnih prometnic, na kar smo v preteklosti že opozarjali. Kljub prej navedenim pomanjkljivostim pa ob tako sušnem vremenu, kot smo mu bili priča vse od letošnje pomladi in zlasti poleti, tovrstni ukrepi verjetno tudi ob polni realizaciji ne bi zadostovali za preprečitev požara.«

Pojasnili so še, da protipožarne prometnice gradijo na požarno najbolj ogroženih območjih. Poleg Krasa je to še obalno območje in robna območja Krasa – goriško, ilirskobistriško, Unec in Rakov Škocjan ter druga območja. »Požarno ogrožena območja se v zadnjih letih širijo, zato bomo morali v prihodnosti protipožarne prometnice graditi tudi v drugih območjih Slovenije, zlasti v Alpah.«