Poklukar: Uničenih je 85 odstotkov infrastrukture, zato planiramo dolgoročno

Cilj zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031 je dolgoročna vzdržnost infrastrukture slovenskega zdravstva in zadostna količina ustrezno usposobljenega kadra, ki bo odgovor na starajočo se populacijo v Sloveniji. Ta prinaša številne izzive, kot jih je prinesla tudi pandemija, je v uvodu predstavitve omenjenega zakona na novinarski konferenci povedal minister za zdravje Janez Poklukar.

Zakon je skupaj (v desetih letih) vreden 1,9433 milijarde evrov in se dotika vseh nivojev zdravstva. 250 milijonov evrov bo namenjenih za izobraževalne institucije (200 za medicinski fakulteti obeh univerz, 50 za preostale zdravstvene procese v različnih institucijah), 500 milijonov za splošne bolnišnice, 50 milijonov evrov bo namenjenih za razvoj na primarni ravni (zdravstvenih domov). V investicijo so vključena sredstva načrta za okrevanje in odpornost, sredstva kohezijske politike React, preostalo pa so sredstva iz proračuna. »Dejstvo pa je, da je zakon napisan tako, da so sredstva, katerih viri so najrazličnejši. Če teh virov ni, jih zagotavlja proračun,« je pojasnil Poklukar.

Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate tukaj:


»Ko sem vodil dve bolnišnici, sem se vedno znova soočal s težavami iztrošene opreme ter zagotavljanje srednje- in dolgoročnega planiranja razvoja zavodov v okviru vseslovenskega zdravstva. Iztrošenost opreme je rezultat premajhnega vlaganja v zadnjih desetih letih v samo infrastrukturo, obenem pa s pomembnim mankom strateškega planiranja kadrov. Slovenija je po številu zdravnikov na tisoč prebivalcev pod povprečjem EU, tudi pri vlaganjih je Slovenija pod povprečjem,« je povedal Poklukar.

UKC Ljubljana je bil zgrajen leta 1975 in na več mestih od takrat ni bilo nobene posodobitve

Ko je uničenih 85 odstotkov infrastrukture, je treba planirati dolgoročno, zato potrebujemo to desetletno strategijo, je povedal Poklukar. Kot ključna stebra razvoja je omenil oba klinična centra – v Ljubljani in Mariboru –, pri čemer pa brez ustrezne infrastrukture ni moč pričakovati implementacija razvoja. »UKC Ljubljana je bil zgrajen leta 1975 in na več mestih od takrat ni bilo nobene posodobitve, da ne govorimo o IT-opremi, ki od nas terja pomemben korak naprej, in možnosti digitalizacije na evropskem nivoju.« Oba klinična centra bosta tako dobila največ sredstev, v prvih letih bo višina investicij višja, saj bodo večje napore vlagali v samo vzpostavitev ustrezne infrastrukture.





Naslednja težava slovenskega zdravstva je nezadostnost kadra, za kar pa so po besedah ministra glavni razlog neustrezni delovni pogoji: »Brez ustreznega pristopa delovnih pogojev ni moč pričakovati boljšega odziva pri zaposlovanju kadrov v javnozdravstvenih ustanovah.«

Minister je omenil tudi krepitev v splošnih bolnišnicah, kjer bo mogoča oskrba na sekundarni ravni za vse ljudi. Nekatere bolnišnice nimajo kapacitete za izvajanje vseh storitev, zato je po njegovem nujno, da se specializirajo. Ob tem je omenil še zakon o dolgotrajni oskrbi in vzpostavitvi negovalnih bolnišnic, ki daje podporo temu zakonu.

Že od leta 2008 pripravljajo izgradnjo diagnostičnega terapevtskega servisa (DTS) na nivoju UKC Ljubljana, ki bo prinašal cca. 40 intenzivnih postelj, ki so bile posebej problematične v času epidemije, operacijske sobe in nadgradnjo urgentnega centra v UKC. V projektu sta tudi obe infekcijski kliniki in klinika na Golniku, »kar je neposredni izziv na pandemijo, da nas prihodnja ne preseneti goloroke, kot nas je ta«, je navedel Poklukar in dodal, da gradnja DTS ni v ponos in terja čim hitrejše dokončanje.



Zakon zajema tudi prenove v splošnih in specialnih bolnišnicah; prve bodo dobile več kot 500 milijonov evrov, saj jih je veliko, marsikje so strukturno nezadostne, iztrošene, »ponekod imamo oddelke iz 19. stoletja«, je opozoril Poklukar. Med splošne spadajo še negovalne bolnišnice (v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti in Novem mestu) in oddelki. Prenove in investicije bodo tudi v specialnih bolnišnicah, saj je po ministrovih besedah tu potreben razvoj. Z nezadostnostjo in neustreznostjo pa s težavo lovimo tempo Evrope, ki terja implementacijo novih tehnologij in principov. »Psihiatrične bolnišnice so pomemben del zakona, saj lahko opazite, da so zaradi stigme duševnega zdravja pri nas te bolnišnice precej umaknjene v prostore, ki komaj ustrezajo pogojem za izvajanje dejavnosti, potrebujejo nadgradnjo, da bodo varno, kvalitetno in v predvsem v pravem času izvajale zdravljenje.«



Primarni nivo – v Sloveniji imamo 62 zdravstvenih domov – je eden od tistih, kamor se v zadnjih letih sploh ni vlagalo, je pa eden od ključnih stebrov, kar se je posebej izkazalo v času pandemije. Za primarni nivo bo zagotovljenih 50 milijonov sredstev. Na vprašanje o zelo nizkem vložku za primarno dejavnost je Poklukar odgovarjal: »Ustanovitelj domov je lokalna skupnost, ki je odgovorna za vodenje in opravljanje zavoda, tu se država vključuje samo kot pomoč lokalnim skupnostim, gre za soinvestiranje. Morda bodo tudi domovi nekoč pod ministrstvom za zdravje, tokrat pa gre za sofinanciranje tistih projektov, ki bodo vse domove usmerjali k skupnemu cilju, enotnosti, kadrovski zasedbi, infrastrukturni in informacijski podpori.«

Ključno je, da gre za investicije v slovensko zdravstveno infrastrukturo, v drago opremo, v IT-opremo in podporo, kakor tudi da gre investicija v zavode, ki bodo dejansko poskrbeli za ustrezen kader, da bodo ti lahko v polnem obsegu vso to infrastrukturo tudi uporabljali.