Pogrebi zasebnikom, pokopališča občinam?

Ljubljana – Zahteva Združenja občin Slovenije (Zos) ustavnemu sodišču, naj oceni ustavnost zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti, je po širih letih dobila epilog: sodišče jo je zavrglo. Še zmeraj pa na presojo čaka zahteva Državnega sveta – prav tako iz 2016 -, ki dokazuje, da zakon v treh členih »posega v izvirne naloge občin, financiranje lokalnih skupnosti in v človekovo dostojanstvo«.

Robert Martinčič, direktor ljubljanskega pogrebnega podjetja Žale in predsednik komisije za pogrebno dejavnost GZS-ZKG, je glede zahteve Državnega sveta (DS), ki je leta 2016 na zakon izglasoval veto, optimističen. Kakor pravi, je ustavno sodišče zahtevo Zosa zavrglo iz formalnih razlogov. O zahtevi DS, ki je » zahtevno in kompleksno gradivo, ki obsega skoraj šestdeset strani«, pa je prepričan, da jo bo »vsebinsko obravnavalo in sprejelo ustrezno odločitev«.



Spremenjeni zakon ima po mnenju občin, na pobudo katerih je DS vložil ustavno presojo, to so Skupnost občin in Združenje mestnih občin ter občina Ljubljana, precejšen vpliv na proračune, saj bodo morale občine zemljišča v zasebni lasti odkupiti. Zemljišč v lasti občin, na katerih so pokopališča, je manj kot polovica. Samo z urejanjem lastništva pokopališč bi imele občine prek pet milijonov evrov sodnih stroškov. Občine je tudi strah, da bi dobičke od pogrebne dejavnosti zasebniki obdržali zase, državo pa obtožujejo, da s tem, ko pogrebno službo razglaša za tržno dejavnost, opušča dolžni nadzor nad upoštevanjem načela pietete.

Delitev po dobičkonosnosti

Če sta pogrebna in pokopališka dejavnost pred tremi desetletji veljali za dejavnost posebnega družbenega pomena, kasneje pa za gospodarski javni službi, ju novi zakon deli po dobičkonosnosti. Organizacija pogreba prinaša zaslužek, upravljanje in urejanje pokopališč pa »strošek«.



To je med drugim tudi največja »zamera«, ki jo imajo občine v Zosu do zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Po njihovem pogrebno dejavnost prepušča trgu, medtem ko »nedobičkonosna« pokopališka in 24-urna dežurna služba ostajata v občinski pristojnosti. »Novi zakon namesto javnega interesa zasleduje interes zasebnih podjetjih po zaslužku,« pravijo v Zosu in dodajajo, da sta po zakonu o lokalni samoupravi urejanje, upravljanje in skrb za lokalne javne službe ter organiziranje pokopališke in pogrebne službe izvirni nalogi občine. Žal se občine ne morejo pohvaliti z ažurnim usklajevanjem svojih odlokov o izvajanju pogrebne in pokopališke dejavnosti z zakonodajo: takih naj bi bila le petina. Dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti imajo v Sloveniji sto trije izvajalci.



Za ljubljanske Žale in Pogrebno podjetje Maribor je to glavna dejavnost, ostalo so manjša zasebna in komunalna podjetja. Žale letno beležijo okrog 2800 pogrebov, mariborsko podjetje okrog tisoč, vsa druga skupaj približno petsto.