Pogovoriti se moramo o podatkih

Pandemija covida-19 je preizkusila zmogljivost zdravstvenih sistemov in odziv vlad na izredne razmere. Ključna orodja v boju proti njej so bila cepiva, vendar je njihova uvedba prinesla veliko vprašanj. Slovenija se je v času pandemije soočala z velikim izzivom zbiranja in obdelave podatkov o cepljenju, saj je bilo pomanjkanje jasnih in preglednih informacij pogosto razlog za zmedo med prebivalci in strokovnjaki.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je med pandemijo vsakodnevno poročal o novih primerih okužb in izgubljenih življenjih, vendar je šele postopno ločevanje med primeri smrti zaradi covida-19 in smrti s covidom razkrilo številne pomanjkljivosti v analizi podatkov. Poleg tega se je izkazalo, da so bili podatki o učinkovitosti cepiv, neželenih učinkih in zaščiti pogosto nepopolni ali nejasni, kar je otežilo sprejemanje informiranih odločitev tako za posameznike kot za zdravstvene oblasti.

Hitra uvedba cepiv po skrajšanem raziskovanju in regulatornih postopkih je prinesla dodatne pomisleke, saj so cepiva dobila pogojno dovoljenje za uporabo brez vseh potrebnih kliničnih preizkusov. Za bolj premišljeno strategijo bi Slovenija potrebovala lastne analize in več zdrave pameti, vendar so se smernice in priporočila za boj proti pandemiji v veliki meri zgolj kopirali po vzoru Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in tujih regulatornih organov, ne da bi dovolj upoštevali značilnosti slovenske populacije. Dodatno skrb vzbujajoče je dejstvo, da so WHO in ti organi pod vplivom posebnih interesnih skupin, saj prejemajo velike finančne donacije farmacevtskih korporacij in posameznikov.

Zaradi teh zapletenih finančnih odnosov obstaja resna skrb glede navzkrižja interesov pri oblikovanju zdravstvene in cepilne politike, kar lahko zmanjša nepristranskost in učinkovitost odločanja v javnem interesu. Te slabosti so otežile obvladovanje pandemije in sprožile dvome o sposobnosti mednarodnih in nacionalnih institucij, da učinkovito zaščitijo zdravje prebivalcev. Pomanjkanje celovitih domačih podatkov in analiz je med drugim zmanjšalo uspešnost cepljenja kot ključnega orodja za nadzor pandemije. Slovenija mora nujno izboljšati sisteme za zbiranje in analizo podatkov na področju javnega zdravja, kar bo ključno za prihodnje zdravstvene krize.

Ocena potreb po cepljenju

Podatki o učinkovitosti cepiv – predvsem novih cepiv mRNA – in njihovih dolgoročnih stranskih učinkih so se med pandemijo nenehno spreminjali. Informacije so pogosto temeljile na preliminarnih študijah, kar je povzročilo zmedo v javnosti in znanstveni skupnosti. NIJZ in druge pristojne institucije niso dovolj jasno komunicirale s prebivalstvom o razlogih za cepljenje, tveganjih in koristih za različne demografske skupine. Zlasti ni bilo jasnih podatkov o posebnih skupinah, kot so mladi ali starejši z določenimi zdravstvenimi stanji. Načrtovanje potreb po cepljenju je bilo pogosto pod vplivom političnih in industrijskih interesov, kar je ustvarilo dodatne dvome o transparentnosti odločitev glede cepiv.

Evropska komisija je skrbela za skupni nakup cepiv za države članice EU, vendar ni jasno, kako so upoštevali posebne potrebe vsake države. Zaradi političnih razlogov je lahko prišlo do odločitev o nakupu prevelikih količin cepiv, kar je privedlo do velikega zavrženja neuporabljenih odmerkov. To je jasen primer, kako lahko napačne strokovne ocene in politične odločitve povzročijo velike finančne izgube in nezadovoljstvo državljanov.

Pomanjkljivo prijavljanje stranskih učinkov

Poleg izvajanja in spremljanja programa cepljenja v državi NIJZ spremlja tudi poročanje o neželenih učinkih po cepljenju. Podatki, ki jih zbira NIJZ, temeljijo na prijavah zdravstvenih delavcev in pacientov, vendar vsi prijavljeni dogodki niso nujno vzročno povezani s cepljenjem, temveč lahko zgolj časovno sovpadajo. Zdravniki so tudi pogosto preobremenjeni, kar zmanjšuje njihovo zmožnost za temeljito spremljanje in prijavljanje vseh neželenih učinkov.

Posledično lahko pride do nepopolnega poročanja, kar še dodatno otežuje celovit pregled nad varnostjo cepiv. Na cepilnih mestih ljudje pogosto tudi niso seznanjeni z že znanimi neželenimi učinki in tveganji, kar pomeni, da mnogi cepljeni ne vedo, katere zdravstvene težave bi lahko bile povezane s cepljenjem. Zaradi teh razlogov je zelo verjetno, da je tudi število prijavljenih neželenih učinkov cepiv podcenjeno.

Te težave potrjujejo mednarodni podatki, ki kažejo, da Slovenija poroča o izjemno nizkem številu stranskih učinkov cepljenja v primerjavi z drugimi državami, kar je kot izstopajoče v EU poudarila tudi Evropska agencija za zdravila (EMA). Zato je ključno, da se prijavljene neželene učinke natančno analizira, saj je nujno ločiti naključne dogodke od resničnih posledic cepiva, kar bi izboljšalo zaupanje v sistem spremljanja varnosti cepiv.

To je še posebej pomembno glede na ugotovitve, da cepiva niso ustrezno preučena – ne pred odobritvijo ne po njej. Klinična preskušanja pred odobritvijo pogosto vključujejo omejen vzorec in kratko obdobje spremljanja, poleg tega pa se ne vlaga dovolj v raziskave varnosti cepiv po odobritvi.

Za izboljšanje sistema prijavljanja stranskih učinkov cepiv bi bilo treba zagotoviti večjo preglednost in neodvisnost spremljanja varnosti cepiv. Pomembno bi bilo izvajanje dolgoročnih študij, ki bi vključevale tako kratkoročne kot tudi dolgoročne učinke cepljenja, kar bi omogočilo celovitejši vpogled v varnost.

Poleg tega bi morala biti primerjava med zdravstvenim stanjem cepljene in necepljene populacije del standardnega postopka spremljanja, da bi se lahko pravočasno zaznale morebitne razlike. Politične in druge interesne vplive na prijavljanje stranskih učinkov bi bilo treba čim bolj omejiti (preprečiti jih žal ni možno), saj (morebitno) prikrivanje ali podcenjevanje težav le še dodatno zmanjšuje zaupanje javnosti v sistem cepljenja oziroma odpira pandorino skrinjico v svet teorij zarot, kar nesporno ni v korist javnega zdravja.

Priložnosti za raziskovanje in učenje

Pandemija je s seboj prinesla izjemno količino podatkov in informacij, ki so v veliki meri oblikovali naše dojemanje bolezni in vplivali na sprejemanje ukrepov. Od samega začetka je bilo jasno, da so natančni in verodostojni podatki ključni za učinkovito upravljanje zdravstvene krize. Vendar NIJZ in odgovorne institucije niso bili pripravljeni na te izzive. Kmalu se je pokazalo, da ni težava le v zbiranju zanesljivih podatkov, ampak tudi v njihovi interpretaciji in komunikaciji z javnostjo.

Poročanje o primerih okužb, smrtnih žrtvah in uspešnosti cepljenja je pogosto odražalo različne interese, vključno s političnimi, industrijskimi in drugimi vplivi. Pri cepljenju, ki naj bi bilo ključno za zajezitev pandemije, se je pojavila vrsta vprašanj o varnosti in dolgoročnih učinkih novih cepiv mRNA. Zgodbe bolnikov, ki poročajo o poslabšanju zdravstvenega stanja po cepljenju, predstavljajo pomembne priložnosti za nadaljnje raziskovanje.

Statistično je v pokovidnih letih zabeležen porast smrtnosti, vendar ni nujno, da je to neposredno povezano zgolj s cepljenjem, če sploh. Med boleznimi, ki bi lahko prispevale k presežni umrljivosti, so miokarditis, perikarditis, tromboze, možganske kapi in druge kardiovaskularne ter nevrološke težave, ki jih nekateri povezujejo s cepljenjem, čeprav to ni dokončno dokazano. To ponuja priložnost za celovito analizo, saj na povečano smrtnost vplivajo tudi dolgoročne posledice prebolelega covida-19, slabša dostopnost zdravstvenih storitev med pandemijo ter drugi družbeni in zdravstveni dejavniki.

Vloga nevladnikov

Analize učinkovitosti in varnosti cepljenja, ki jih je v kovidnem in pokovidnem času opravil NIJZ, so pomanjkljive. Analiza števila hospitalizacij med cepljenimi in necepljenimi proti covidu-19 je omejena, saj ne vključuje celovitih primerjav resnih izidov, kot je smrtnost. Nekateri podatki kažejo, da je med necepljenimi več hospitalizacij, kar pa ni zadosten dokaz za zanesljiv sklep o zaščiti cepljenih. Manjka primerjalna analiza umrlih, kar bi omogočilo bolj celovito oceno učinkovitosti cepiv. Na to opozarjajo nevladne organizacije (NVO).

Že med pandemijo so nekatere NVO in neodvisni raziskovalci opozorili na naraščajoče število posameznikov, ki so po cepljenju utrpeli negativne zdravstvene posledice. Ti pomisleki pogosto niso bili resno obravnavani. Podcenjevanje strokovnih prizadevanj nevladnih organizacij in pomanjkanje analiz, ki bi jih NIJZ moral opraviti v preteklih letih, mečeta slabo luč na institucijo. Zdi se, da NIJZ danes želi predvsem zaključiti razpravo o varnosti cepiv v Sloveniji, namesto da bi se soočil z nerešenimi vprašanji.

Nevladniki so pozvali tudi k proaktivnemu spremljanju dolgoročnih učinkov cepljenja in izvedbi epidemioloških analiz med cepljenimi in necepljenimi prebivalci. Takšne primerjave bi omogočile boljše razumevanje dolgoročnih učinkov cepiv in povečale transparentnost ter zaupanje v javne zdravstvene ukrepe. Kljub temu NIJZ ni pokazal pripravljenosti za izvedbo teh raziskav in se sklicuje na zakonske omejitve ter vztraja pri stališču, da na zahtevo NVO ni dolžan izvajati novih raziskav.

Prav zato se poraja vprašanje, ali morda vodstvo NIJZ deluje previdno in celo oviralno zaradi strahu pred morebitnimi negativnimi odzivi ministrstva za zdravje in političnih predstavnikov v njegovem svetu zavoda. Če bi analize, ki jih predlagajo neodvisni raziskovalci, pokazale, da cepljeni ljudje umirajo pogosteje kot necepljeni, bi lahko to postavilo pod vprašaj celotno strategijo pandemičnega cepljenja.

Za boljše razumevanje in zaupanje javnosti bi bilo nujno vključiti primerjalne analize zdravstvenega stanja med cepljeno in necepljeno populacijo, vključno z izidi bolezni po starostnih skupinah in zdravstvenih stanjih. To bi zdravstveni politiki omogočilo boljše načrtovanje cepilnih strategij ter prilagajanje ukrepov glede na rizične skupine in učinkovitejšo porabo virov, ljudem pa možnost za bolj informirane odločitve o cepljenju.

Ohranjanje neodvisnosti stroke

Zagotavljanje znanstvene integritete in nepristranskosti je ključno za organizacije, kot je NIJZ, ki delujejo na področju javnega zdravja. Te organizacije so dolžne slediti etičnim smernicam, ki zagotavljajo neodvisnost, preglednost in odgovornost. Kljub temu včasih obstajajo pomisleki, saj so pogosto pod političnim pritiskom, medtem ko so pritiski industrije bolj posredni in težje dokazljivi, saj delujejo prek političnih kanalov.

Vendar pa mora biti ključno vodilo, da znanstveni procesi ostanejo nepristranski, temeljijo na dejstvih in sledijo visokim etičnim standardom. Zato je nujno ohranjati odprto razpravo in neodvisen nadzor nad delovanjem teh organizacij, da bi zagotovili transparentnost in ohranili zaupanje javnosti.

Pomanjkanje celovite analize odziva na pandemijo in vpliva ukrepov na zdravje prebivalcev ter podatkov o (ne)varnosti in (ne)učinkovitosti cepiv proti covidu-19 jasno kaže na to, da NIJZ ni v celoti izpolnil teh pričakovanj. Brez teh analiz javnost nima vpogleda v to, kako so bili ukrepi oblikovani in kakšni so bili njihovi dejanski učinki. Prav to pomanjkanje preglednosti je prispevalo k zmanjšanemu zaupanju v odzivanje države na pandemijo, saj se zdi, da NIJZ še vedno ni sposoben ali pripravljena zagotoviti celovitih ocen. V demokratičnih družbah je odgovornost javnosti in znanstvene skupnosti, da spremljajo delovanje zdravstvenih organizacij, kot je NIJZ, sodelujejo v razpravah in zagovarjajo odprto komunikacijo.

Kritično razmišljanje in transparentnost v procesih odločanja sta ključna za ohranjanje zaupanja. Če se pojavijo dvomi o morebitni politizaciji ali izgubi integritete NIJZ, jih je treba raziskati in pregnati z neodvisnim pristopom, ki vključuje parlamentarni nadzor, preiskave ali druge mehanizme, ki zagotavljajo odgovornost.

–––

Mag. Dušan Nolimal, dr. med., je upokojeni zdravnik, raziskovalec in specialist javnega zdravja.