Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

221 vlog za izplačilo odškodnin zaradi posledic cepljenja proti covidu-19

97 vlog že rešenih, pet odškodnin izplačanih. Odškodninski zahtevek za primer umrle Katje še na Državnem odvetništvu.
Opravljenih cepljenj proti covidu je bilo preko treh milijonov, prijavljenih pa skoraj 10.000 neželenih učinkov, med njimi 47 smrti. Za 26 teh primerov je komisija na ministrstvu za zdravje do 11. januarja 2024 ugotovila, da povezava smrti s cepljenjem ni verjetna, za dva primera je bila po njihovem mnenju možna, za smrti dveh oseb, cepljenih s cepivom janssen pa so ugotovili gotovo povezavo s cepljenjem, ostali primeri so bili januarja še na stopnji preiskave. Foto: Blaž Samec/DELO
Opravljenih cepljenj proti covidu je bilo preko treh milijonov, prijavljenih pa skoraj 10.000 neželenih učinkov, med njimi 47 smrti. Za 26 teh primerov je komisija na ministrstvu za zdravje do 11. januarja 2024 ugotovila, da povezava smrti s cepljenjem ni verjetna, za dva primera je bila po njihovem mnenju možna, za smrti dveh oseb, cepljenih s cepivom janssen pa so ugotovili gotovo povezavo s cepljenjem, ostali primeri so bili januarja še na stopnji preiskave. Foto: Blaž Samec/DELO
25. 7. 2024 | 18:20
25. 7. 2024 | 19:24
4:46

Na ministrstvo za zdravje je bilo do zdaj podanih 221 vlog za izplačilo odškodnine zaradi posledic cepljenja proti covidu-19, in sicer 81 vlog leta 2022, 105 lani in 35 vlog letos. Ministrstvo je izdalo 97 odločb, za 20 izvajajo aktivnosti za izdajo. Kot smo poročali, je bilo do 12. julija na podlagi izdanih odločb izplačanih pet odškodnin. Ena v višini 20.000 evrov zaradi smrti po cepljenju, štiri po 60.000 evrov pa za resno ali trajno zmanjšanje življenjskih funkcij po cepljenju. Osebe, ki so bile upravičene do odškodnine oziroma so slednjo v primeru smrti dobili svojci, so bile cepljene s cepivoma Comirnaty in Vaxzevria (prej Covid-19 Vaccine AstraZeneca).

Ker gre za podatke o zdravstvenem stanju posameznikov, torej občutljive osebne podatke, nam informacij o tem, za kako resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij je šlo v primerih priznanih odškodnin po 60.000 evrov, na ministrstvu za zdravje niso razkrili. Izvedeli nismo niti, koliko časa po cepljenju so nastale posledice. Več informacij o prijavljenih neželenih učinkih po cepivih proti covidu-19 najdete na povezavi.

Kdo so člani komisije, ki odločajo o priznanju odškodnin? Njihovih imen na ministrstvu niso izdali zaradi preprečitve možnega javnega ali zasebnega vpliva nanje, so pa njihova imena dostopna vlagateljem v konkretni zadevi. »Po zakonu člani komisije za ugotavljanje vzročne zveze ne odločajo o pravici do odškodnine, ampak na podlagi zdravstvene dokumentacije in spoznanj znanosti ocenijo stopnjo poslabšanja zdravja in vzročno povezanost med poslabšanjem zdravja in prejemom cepiva. V komisijo so imenovani strokovnjaki različnih medicinskih specializacij.

V primeru izplačanih 20 tisoč evrov ne gre za odškodnino za odmevni primer smrti 20-letne Katje, ki je umrla po zapletih, povezanih s cepljenjem z vektorskim cepivom janssen. Odškodnina svojcem v njenem primeru še ni bila izplačana. Katja je namreč umrla 29. septembra 2021, torej še preden je bilo z desetim paketom za blažitev posledic epidemije 30. decembra 2021 določeno, da so do odškodnine upravičeni tudi cepljeni s cepivom proti covidu-19. Pred tem je bila odškodninska odgovornost države predvidena zgolj za obvezna cepljenja, zato jo Katjini svojci po tem, ko je bila dokazana povezava njene smrti s cepljenjem proti covidu-19, niso mogli dobiti avtomatično in v točno določenem znesku, ampak so morali zahtevek nasloviti na državno odvetništvo.

Koliko znaša njihov zahtevek, ni znano. Državno odvetništvo Republike Slovenije omenjeno zadevo obravnava v okviru predhodnega postopka za mirno rešitev spora, vsi podatki, ki izvirajo iz predhodnega postopka ali so povezani z njim, pa so po 29. členu Zakona o državnem odvetništvu zaupni. V tem je tudi razlog, da se na Državnem odvetništvu Republike Slovenije o vsebini zadeve ne morejo opredeljevati. »Predhodni postopek je namenjen morebitni mirni rešitvi spora pred sodnim postopkom, ki mora biti dosežen v kratkem, trimesečnem zakonsko določenem roku. Reševanje sporov na miren način je sicer ena od ključnih nalog in tudi zavez Državnega odvetništva Republike Slovenije, vendar pa je potrebno pri sklepanju poravnav upoštevati, da mora biti poravnava upravičena tako glede na pravno teorijo kot ustaljeno sodno prakso ter ustrezna po višini, predvsem pa mora biti dejansko stanje v celoti ugotovljeno in nesporno. Kot uspešen se je ta postopek doslej zato izkazal predvsem v primerih zahtevkov, ki so trditveno in dokazno nesporni glede vseh pravno pomembnih dejstev, kot tudi glede temelja in višine zahtevane odškodnine,« so sporočili iz Državnega odvetništva.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine