Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Pogovori o brezplačni prehrani se vlečejo v nedogled

Državnozborski odbor za izobraževanje se je odločil za javno predstavitev mnenj o šolski prehrani, opozicija pa opozarja, da bo to vse skupaj še podaljšalo.
Predloga zakonov, s katerima naj bi dobili brezplačna šolska kosila, bi bila lahko obravnavana na junijski seji državnega zbora. FOTO: Uroš Hočevar
Predloga zakonov, s katerima naj bi dobili brezplačna šolska kosila, bi bila lahko obravnavana na junijski seji državnega zbora. FOTO: Uroš Hočevar
31. 3. 2023 | 06:50
4:48

Člani odbora za izobraževanje so na včerajšnji seji izglasovali, da bo 9. maja javna predstavitev mnenj o predlogih sprememb zakonov o osnovni šoli in o šolski prehrani, ki bodo omogočile brezplačna šolska kosila. Opozicija je opozorila na podaljševanje postopka, predsednica odbora Mirjam Bon Klanjšček pa je dejala, da je načrt, da bi zakona obravnavali na junijski seji državnega zbora.

Spremembe zakonov je v zakonodajni postopek vložilo 5000 volivcev, v njihovem imenu pa Inštitut 8. marec. Njihova predstavnica Kristina Krajnc je včeraj ponovno pojasnila, kakšen je namen sprememb. Poudarila je, da gre za koncept brezplačne osnovne šole, kjer je cilj zagotavljanje enakih možnosti vsem otrokom, ne glede na položaj družine. Predlog šolska kosila vpeljuje kot pravico za vse učence. Kosila, ki so danes tržna dejavnost, bi bila po novem javna služba, plače kuharjev in organizatorjev prehrane pa bi bile financirane iz proračuna in neodvisne od prodanih kosil.

image_alt
Za ministra brezplačna prehrana še ni izvedljiva

Ko je Inštitut 8. marec prvič predstavil svoj predlog zakonov, so se oglasili ravnatelji šol, ki so pojasnili, da zakona ni mogoče izpeljati. Trideset odstotkov osnovnih šol ima namreč premajhno kuhinjo, trije odstotki nimajo ustrezne opreme za pripravo kosil za vse učence, sedem osnovnih šol ima zunanjega ponudnika kosil, za dve šoli kuha druga osnovna šola. Predlog sprememb zakonov namreč prepoveduje najemanje zunanjega ponudnika.

Kristina Krajnc je poudarila, da se zavedajo, da vsega ne bo mogoče narediti takoj. Na Inštitutu 8. marec predlagajo, da se sredstva za zgraditev novih kapacitet zagotovijo iz proračuna, nove pogodbe z zunanjimi izvajalci pa šole lahko sklepajo do celovite uporabe zakona. Poudarila je, da se zavedajo, da bo prehodno obdobje potrebno: »Kaj je primeren datum začetka uporabe zakona, smo se pripravljeni pogovarjati, temu je tudi namenjen zakonodajni postopek. Ker pa trenutna ureditev močno negativno vpliva na številne družine pod pragom revščine, pričakujemo prilagoditve za najranljivejše že z začetkom novega šolskega leta.«

image_alt
Brezplačna kosila v obljubah, ne ustih

Predstavitve mnenj

O amandmajih niso razpravljali, ker je odbor sprejel predlog koalicijskih poslanskih skupin, da bodo opravili javno predstavitev mnenj o predlogih sprememb obeh zakonov. Kot je pojasnila Mirjam Bon Klanjšček (Gibanje Svoboda), želijo med drugim odgovore o zagotavljanju in financiranju šolskih obrokov, kako utemeljiti financiranje tistim, katerih starši so zmožni sami plačevati, hkrati si želijo odgovorov glede zavržene hrane, pa tudi o problemu kapacitet in seveda osebja, ki ga že zdaj primanjkuje. Želijo odgovor tudi glede zagotavljanja dietnih kosil, kako reševati težave brez zunanjih ponudnikov in dogovor o prehodnem obdobju.

image_alt
Šole: Zakona ne bo mogoče uveljaviti 1. januarja

Alenka Helbl (SDS) je glasovala proti javni predstavitvi mnenj: »Javna predstavitev mnenj je sicer čisto dobra, ampak poslušali bomo iste stvari, ki jih poslušamo že nekaj časa. Kje so problemi, nam je jasno že več kot pol leta. Že junija 2022 smo v SDS dali prvič predlog zakona, ga izboljšali avgusta 2022, potem je prišel ta zakon, ki ga je podpisalo več kot 5000 volivcev. Mi se bomo pa 9. maja začeli o tem pogovarjati. /…/ Z javno predstavitvijo, čeprav nismo proti pogovoru, se ne strinjamo, ker to vse podaljšuje.« Enakega mnenja je bil Andrej Hoivik (SDS): »Če bi bilo to 4. aprila, bi podprl. Da bomo zdaj en mesec v prostem teku, je pa čisti nesmisel.«

Mirjam Bon Klanjšček je pojasnila, da je 9. maj izbran namenoma: »Dvanajstega maja je kolegij državnega zbora, na katerem bomo obravnavali časovnico za junij. Prosili bomo, da bi bila oba zakona uvrščena že na junijsko sejo. Če je šlo deset mesecev, bo šel pa še eden.«

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine