Tudi danes, kakor skoraj vsak petek od nastopa vlade, so se v jedru glavnega mesta zbrali protestniki, ki so zahtevali odstop vlade in predčasne volitve. Čeprav jih je nad Trgom republike ob sedmih popoldne pričakala mavrica jih je naliv kmalu pregnal vedrit, a v kratkem so protest nadaljevali pred predsedniško palačo.
Protest je bil danes posvečen »manjkajočemu predsedniku in že kakšno leto umrli funkciji predsednika države«. Prebrali so odprto pismo, v katerem so zapisali, da je predsednik države
Borut Pahor »tako kot na svoj način
Janez Janša, že pred časom povsem izgubil stik z realnostjo« in pred predsedniško palačo položili žalni venec za predsedniško funkcijo.
FOTO: Borut Tavčar/Delo
»Ne zaznava realnih stisk ljudi, usmerjen je vase, ignorira očitno politično krizo, kršenje zakonov in ustave, napade na medije in državne inštitucije ter čedalje bolj živi samo še v svojem Instagram mehurčku. Vse prevečkrat molči ob očitnih debaklih pravne države, ki se odvijajo pred našimi očmi, ko pa že spregovori, so njegove izjave tako politikantsko izmuzljive in omledne, da si večina misli, da bi bilo morda vseeno bolje, če ne bi,« so med drugim zapisali v protestni ljudski skupščini.
Protestniki so še posebej opozorili na sporni medijski razpis, na katerem je »subvencijo dobil medij, ki zagovarja rasno čistost,« zato se pridružujejo in podpirajo protest podpornikov Radia Študent.
Protest Radia Študent
Po treh dneh predvajanja gverilskega programa Radio Kričač so se podporniki Radia Študent danes odpravili na miroljubno protestniško procesijo ReŠolucija 2021, ki so jo začeli na Metelkovi. Namen akcije je opozoriti na rezultate zadnjega medijskega razpisa, ki je po besedah odgovornega urednika
Matjaža Zorca »politična farsa«.
Program Radio Kričač so si na radiu zastavili preprosto. Na AKC Metelkova mesto so postavili zunanji oddajni studio, v katerem so radijski program soustvarjali
sodelavci in veterani Radia Študent ter naključni mimoidoči. Z obuditvijo ideje ilegalnega radia so se želeli na Radiu Študent »vrniti k svojim koreninam za svobodo izraza ter proti kratkovidnim represijam«. Z oddajanjem posebnega programa so sklenili danes ob 15. uri.
Odgovorni urednik Radia Študent Matjaž Zorec je dejal, da so v minulih treh dneh v sklopu Radia Kričač ponudili enega svojih kakovostnejših programov, ob tem pa so prejeli odlične odzive s strani poslušalcev in podpornikov, ki so se jim v živo pridružili.
Financiranje ene najstarejših neodvisnih študentskih radijskih postaj v Evropi ni sistemsko urejeno. FOTO: Pivk Mavric/Delo
So pa že ob ponovnem zagonu Radia Kričač napovedali, da bodo oddajanje gverilskega radijskega programa sklenili s protestniško procesijo ReŠolucija 2021. Zorc je za STA spomnil, da so celotno akcijo zasnovali, ker menijo, da so »rezultati zadnjega razpisa ministrstva za kulturo za medijske vsebine, posebej na področju programov posebnega pomena, kamor se uvršča Radio Študent, politična farsa«. »Izbirali so po političnem ključu in nas ponovno postavili v težek eksistencialni položaj,« je dodal.
Z akcijo Radio Kričač, procesijo in koncertom želijo po besedah Zorca »na nek svoj, RŠ-evski način, ki vključuje malo objesti in malo zabave, ministrstvo opozoriti na to, kaj točno se gredo«. Zorc sicer dvomi, »da nam bo politika v trenutni sestavi znala prisluhniti, a to nam ne bo preprečilo, da ne bi kričali«.
Protestniki, po ocenah organizatorjev jih je okoli 800, so se začeli ob 17. uri zbirati na Metelkovi. Odpeli so t. i. odporniško serenado Ko študent na rajžo gre in krenili proti središču mesta.
Shod je potekal mirno in so ga sklenili na Mestnem trgu. Opaziti je bilo nekaj transparentov, na katerih je med drugim pisalo »Student5 na 1919«, s čimer so opozorili na podporniško akcijo, ki bo tekla do konca junija, ter »Za avtonomne prostore in avtonomne frekvence". Na Mestnem trgu se je okoli 18. ure začel pester kulturni program.
Med nastopajočimi so se zvrstili skupine Pantaloons, Zajtrk, Klinci, vrsta hip-hoperjev, med drugim raper
Klemen Klemen. Med koncerti so imeli govore sodelavci in veterani Radia Študent, kot so
Nada Vodušek,
Boštjan Napotnik in
Jure Longyka.
Komentarji