V Srbiji se politična napetost v zadnjih tednih stopnjuje. Če so provladni srbski mediji še pred štirimi meseci ignorirali proteste, ki se dogajajo v Srbiji, tokrat bijejo pravo medijsko vojno z opozicijskimi mediji.

Ob množičnih protestih, študentskih blokadah in ostrih izjavah politikov in intelektualcev postajajo besede čedalje bolj ostre, konflikti med mediji pa vse pogostejši. Posebej odmeva spor okoli nedavne izjave tabloida Kurir, ki je sprožila burne odzive opozicijskih medijev, predvsem edinima velikima opozicijskima medijskima hišama N1 Srbija in Nova S. V središču spora je izraz »plavati v reki«, metafora z globokimi zgodovinskimi koreninami na Balkanu, ki je povzročila veliko vznemirjenja.

Povod za nastalo situacijo je bil dogodek v sredo, 26. marca, ko je skupina študentov, delavcev in predstavnikov IT-skupnosti organizirano zaprla promet na Brankovem mostu, ključni prometni povezavi med Novim Beogradom in starim mestnim jedrom. Blokada je trajala tri ure, od 15. do 18. ure, in povzročila prometni kaos v širšem delu mesta. A protest je potekal mirno, študenti pa so jasno izrazili sporočilo solidarnosti med izobraževalnim sektorjem in IT-skupnostjo.

Provokacija tabloida Kurir

Naslednji dan, 27. marca, je provladni tabloid Kurir objavil oster, kritičen članek z naslovom: Koga ste blokirali, komu ste zagrenili življenje? Pred štirimi meseci ste prišli kot osvoboditelji, zdaj odhajate kot poražena vojska. Članek se je začel slikovito: »Včeraj popoldne je bil na obeh straneh Save prometni kaos: Gazela prepolna vozil, vse ulice v okolici Brankovega mostu so bile zaradi blokade neprehodne, povsod nervoza, jeza in slaba volja.«

Situacij je povzročil dogodek v sredo, 26. marca 2025, ko je skupina študentov, delavcev in predstavnikov IT-skupnosti organizirano zaprla promet na Brankovem mostu, ključni prometni povezavi med Novim Beogradom in starim mestnim jedrom. FOTO: Zorana Jevtic/Reuters

Tabloid je nato neposredno obtožil študente, da so s svojo blokado povzročili težave meščanom, ki naj bi bili sicer njihovi zavezniki in podporniki: »Vsak od vas je včeraj ustavil deset tisoč Beograjčanov, ki so želeli v službo, k zdravniku, v trgovino ali restavracijo. Vsaj deset tisoč Beograjčanov je vsakemu od vas včeraj preklelo mater.« Na koncu članka sledi stavek, ki hitro sproži ostre odzive: »Nehajte nadlegovati državljane. Lahko se zgodi, da bodo naslednjič, ko boste zaprli mostove, državljani reagirali drugače kot doslej. Tisti, ki verjamejo Jovu Bakiću, lahko zaplavajo v reki.«

Prav ta izraz, »zaplavati v reki«, je povzročil največ polemik in odzivov.

Provladni tabloid sicer že od začetka protestov pogosto predstavlja študente kot naivne, neuspešne in politično zmanipulirane posameznike. Študente neposredno primerja s »poraženo vojsko«, kar naj bi ustvarilo občutek neuspeha, nemoči in poraza protestnikov v očeh širše javnosti.

V članku N1 Srbija poudarja, da Kurirjev zapis vsebuje neposredno opozorilo in namiguje na nasilje, kar lahko po njihovem mnenju še dodatno spodbudi že tako razgrete strasti v družbi. FOTO: Andrej Isakovic/AFP

V članku avtor (oziroma kar uredništvo) z izrazito posmehljivim in ponižujočim tonom študente opisuje kot skupino, ki »brezciljno tava po mestu«, proteste pa kot nekaj brezplodnega, kar le moti vsakdanje življenje ljudi. Kurirjev zapis vsebuje tudi izrazito oseben napad na mlade: »Za lastno nemoč in neizpolnjene sanje se zdaj maščujete državljanom, ki so vam ploskali in vas podpirali. Blokade mostov in ulic so izraz vašega obupa in nič več kot to.«

Odgovor opozicijskih medijev

Naslednji dan, 28. marca dopoldne, je medijska hiša N1 Srbija, ki velja za ostrega kritika srbske vlade in njenih medijev, objavila odziv na Kurirjev članek z jasnim naslovom: Žeželjev 'Kurir' grozi demonstrantom, da lahko končajo v reki. Članek na portalu N1 Srbija je neposredno obtožil Kurir, da je izvajal nevarno retoriko: »Provladni tabloid 'Kurir' v lasti Igorja Žežlja je v nepodpisanem članku grozil študentom, ki so blokirali Brankov most, da bi lahko končali v reki.«

V članku je N1 Srbija poudaril, da vsebuje Kurirjev zapis neposredno grožnjo in namiguje na nasilje, kar lahko po njihovem mnenju še dodatno spodbudi že tako razgrete strasti v družbi.

Kurir obtožil opozicijske medije manipulacije

Kurir je hitro odgovoril N1 in istega dne ob 18. uri objavil nov prispevek, v katerem je obtožil N1 Srbija in Novo S manipulacije: »N1 Srbija in Nova S manipulirata z javnim mnenjem, da bi uredništvo Kurirja izpostavili grožnjam in nasilju.«

Kurir je v svojem zapisu zatrdil, da njihova prvotna izjava ni grožnja, ampak parafraza že znanih izjav sociologa Jova Bakića, ki je v preteklosti res uporabljal podobne izraze. Kurir je tudi navedel Bakićevo izjavo: »Če nam ne vrnete Srbije, vas bomo lovili po ulicah in boste pred nami skakali v reke.«

Protesti se nadaljujejo, strategije se spreminjajo. Provladni mediji ostajajo podaljšek oblast. FOTO: Bernadett Szabo/Reuters

Kurir je zapisal, da so to zgolj ponovili kot opozorilo, ne kot neposredno grožnjo. Vendar Kurirjev prispevek vsebuje tudi dodatne obtožbe, kjer N1 Srbija in Novo S obtožijo, da namerno manipulirata z informacijami in širita sovražnost proti uredništvu Kurirja.

Delegitimizacija študentov kot opozicijskih lutk

Kurir svoje diskreditacije študentskih protestnikov nadaljuje tudi s povezovanjem gibanja z opozicijskimi politiki, kot je Dragan Đilas. V svojem članku je namignil: »Nekateri protestniki so se zdaj že postavili v službo Dragana Đilasa, z neredi pa želijo izsiliti njegovo imenovanje za predsednika vlade.«

S tem je poskušal zmanjšati legitimnost študentskega gibanja, saj jim je odvzel avtonomijo in jih predstavil zgolj kot politične lutke opozicije. Gre za pogosto obtožbo provladnih medijev v Srbiji, ki vsak protest proti oblasti razglasijo za »politično zaroto« in/ali »oranžno revolucijo«. To je v svojem intervjuju za rusko tiskovno agencijo povedal tudi srbski podpredsednik vlade Aleksandar Vulin.

Novo stopnjevanje konflikta – protesti pred medijskimi hišami

Napetosti so se dodatno stopnjevale 29. marca, ko so študenti organizirali odmeven protest Dezinformer pred sedežem tabloida Informer, ki ga obtožujejo širjenja sovražnega govora. Shod je minil brez incidentov, vendar sta po dogodku dve osebni vozili poskušali zapeljati v množico protestnikov, a je policija incident pravočasno preprečila.

Konflikt med mediji je nov vrhunec dosegel naslednji dan. Skupina protestnikov je organizirala shod Linija sramote pred redakcijami več provladnih medijev – Informerja, Novosti, Kurirja in Politike. Protestniki so opozarjali, da uredniška politika teh medijev vodi v nevarno polarizacijo družbe, saj redno objavljajo besedila, ki so usmerjena proti protestnikom.

Napetosti so se stopnjevale 29. marca, ko so študenti organizirali odmeven protest Dezinformer pred sedežem tabloida Informer, ki ga obtožujejo širjenja sovražnega govora.  FOTO: Zorana Jevtic/Reuters

Pred vhod v Novosti so protestniki nalepili nalepke Pacovi (Podgane), na sedežu Kurirja pa pustili rdeče odtise rok, ki simbolizirajo »krvave roke« urednikov zaradi njihovega spodbujanja sovraštva in napadov na protestnike. Lastnik Kurirja Igor Žeželj je z balkona opazoval dogajanje, kar je Kurir uporabil za dodatno dramatizacijo dogodka in obtožbe, da jih N1 in United Media ogrožata.

Tabloid Kurir se je odzval še ostreje in objavil članek z naslovom: N1 je s svojimi plačanci prišel napast novinarje Kurirja. Če se nam kaj zgodi, bodo vaše roke krvave – odgovarjali boste vsi! V tem besedilu je N1 obtožil neposredne grožnje novinarjem, hkrati pa napovedal ovadbe proti vsem, ki naj bi sodelovali pri organizaciji shoda.

Nevarnosti medijske polarizacije

Protesti se nadaljujejo, strategije se spreminjajo. Provladni mediji ostajajo podaljšek oblasti, so prepričani tuji mediji, med njimi EUobserver, poročajo enostransko in brez kritičnega odmika, kot piše tudi Guardian. Slednji poroča tudi, da opozicijski mediji, kot sta N1 in Nova S, delujejo pod pritiski, z omejenimi sredstvi in dosegi.

Politična opozicija ostaja razdrobljena, podpora študentom pa niha. V ozadju dogajanja ostajajo vplivi zunanjih akterjev, predvsem Rusije, ki z diplomatskimi izjavami in medijsko navzočnostjo podpira stabilnost obstoječega režima. FOTO: Reuters

Politična opozicija ostaja razdrobljena, podpora študentom pa niha. V ozadju dogajanja ostajajo vplivi zunanjih akterjev, predvsem Rusije, ki z diplomatskimi izjavami in medijsko navzočnostjo podpira stabilnost obstoječega režima. Evropske medije skrbi, kaj se bo v Srbiji zgodilo v prihodnje.