Zakaj je Počivalšek »strmoglavil« in kaj to pomeni za koalicijo?

Ljubljana – Gospodarski minister in prvak SMC Zdravko Počivalšek je glede na rezultate našega Barometra oziroma telefonske in spletne ankete mednarodnega inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana največji »krivec« afere z zaščitnimi maskami, saj je med politiki pristal na zadnjem, 21. mestu. Obrambnemu ministru Mateju Toninu in Počivalškovemu »soborcu za maske« se je priljubljenost v istem času, nasprotno, zvišala. Prav tako je v maju več podpore kot v aprilu deležna stranka SMC: volilo bi jo trikrat več ljudi kot aprila. Čemu pripisati strmoglavljenje ministra Počivalška in čemu potrojena podpora njegovi SMC?

Janja Božič Marolt, direktorica Mediane, odgovarja z dvema mogočima razlagama: »Po prvi, znanstveni, sta sedanji podatek in podatek raziskave prejšnjega meseca v intervalu zaupanja. To pomeni, da tako rekoč ni razlik v podpori. Raziskava vedno zajame vzorec sedemsto enot, ki je reprezentativen.«

Po drugi razlagi, ki ni znanstveno potrjena, je poznavalska oziroma ocena strokovnjaka, pravi Maroltova, pa bi lahko sklepali naslednje: »Gospodarski minister Zdravko Počivalšek ni identifikacijski lik podpornikov stranke SMC. To je bila stranka ustanovitelja in nosilca Mira Cerarja, ki so jo podprli nasprotniki Janeza Janše. Kasneje se je preimenovala v Stranko modernega centra. Počivalšek je naslednik SMC, ne Mira Cerarja, in je odigral odločilno vlogo za koalicijo z Janezom Janšo.«

Kot kaže, stranke z njim javnost ne povezuje, se strinja tudi politolog in nekdanji predsednik SD Igor Lukšič. A kljub očitkom in napovedani interpelaciji proti Počivalšku bo SMC po njegovih navedbah mirno ostala v vladi, ker ga SDS ne more žrtvovati, saj bi to preveč zamajalo trdnost koalicije: »To je zelo trdna druščina, ki ne bo razpadla zaradi nizke javne podpore ali nekaj tisoč demonstrantov. Ker vlada, ki je po položaju zaradi odgovornosti do države kot celote najbolj poklicana, da umirja žogo, tega očitno ne namerava storiti, se bo konflikt še intenziviral.«

Braneta Grubana, strokovnjaka za komuniciranje, to, da je Počivalšek »po zaslugi mask zgrmel na lestvicah«, ne preseneča, veliko manj pa se mu zdi verjetno, kot pravi, da so ratingi SMC narasli – »potem ko raziskave te stranke niso več niti registrirale na radarju. Zato bi bil zelo previden pri kakršnihkoli sklepanjih, posebej ker je v zadnjem času zaznati pospešene napore spin doktorjev in piarovcev, da bi preobrnili neugodno podobo nekaterih politikov in strank v javnosti (Tonin, Pivčeva ...).«

Pri Počivalšku pa po njegovem tudi »(ne)opazni napori stricev iz ozadja ne dajo rezultatov, saj je kritična masa negativnih sentimentov o njem kumulativno že tako presežena, da ne verjamem, da ga lahko še dolgo ohranjajo na poziciji«. »Najbrž bo trajneje na 'respiratorju',« zaključuje v prispodobi, »ker koaliciji seveda ne ustreza, da bi ga kar odklopili z naprav, daj bi potem padla vlada.« A Počivalšek svojega dela v takšnih pogojih in pritiskih v medijih ter v javnosti po Grubanovem objektivno ne bo mogel resno opravljati. K temu, dodaja, niso pripomogli le politični nasprotniki iz opozicije, ampak ministrovo »nezaslišano arogantno in naduto pojavljanje v javnosti, lesena in vzvišena, pokroviteljska komunikacija, netelevizična pojavnost«. Ljudem Počivalšek predstavlja obraz nasprotovanja vladi, pravi Gruban, izdaje volivcev, obraz »manekena« koruptivnih ravnanj, za kar so resda nekoliko zaslužni nekateri mediji, malce pa je v vsej zadevi tudi krivice in nezasluženih očitkov.


 
Gruban verjame, da je minister Počivalšek osebno prepričan, da ni počel nič narobe: »A percepcije opravijo svoje in tega sporočila preprosto ni razumel! Percepcije so realnost ... Dvomim, da se to zdaj da popraviti, prepozno je za kaj takega, to bodo v kratkem morali sprejeti tudi v koaliciji.«

Kar pa zadeva stranko SMC, je njena usoda po Grubanovi oceni prav tako »bolj ali manj zapečatena že nekaj časa nazaj in nobeni spini ji ne morejo povrniti možnosti, da se na naslednjih volitvah prebije v državni zbor. Tem poslancem je usojeno, da se izgubijo na smetišču zgodovine ali pa se utopijo v SDS ... in spet ne gre le za 'grde' politične tekmece, ampak so številni poslanci in predsednik državnega zbora kar tekmovali, kdo bo bolj razjaril javnost.«