Pobudniki gledališča za 21.000 otrok

Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper, je osnovala strateško skupino, ki naj bi ji pomagala udejanjiti vizijo otroškega gledališča, se pravi sofinanciranje več produkcij in izvedb predstav za otroke. Včeraj so podpisali pobudo, ki so jo naslovili na resorna ministrstva in štiri istrske občine. Te bodo projektni predlog obravnavale na eni izmed prihodnjih koordinacij županov.

»Pobuda je že dolgo nastajala znotraj Gledališča Koper, ki želi mlade, šolarje, pa tudi vrtčevske otroke seznaniti z gledališčem in jim približati kakovostno kulturo,« je dejal Anton Baloh, ravnatelj Osnovne šole Vojke Šmuc v Izoli, ki predstavlja istrske osnovnošolske ravnatelje in je prvopodpisani pod pobudo za vzpostavitev koprskega otroškega gledališča. Poudaril je, da njihova podpora ne izhaja iz partikularnih interesov kogar koli iz strateške skupine, pač pa želijo spodbuditi nekaj dobrega v družbi.

Gledališče Koper se je vse od nastanka prednostno posvečalo sistematični vzgoji mladega občinstva. Pred desetletjem so v dogovoru z istrskimi vrtci in osnovnimi šolami sprožilo akcijo, ki bi vsakemu otroku iz koprske občine vsaj enkrat na leto omogočila organiziran ogled gledališke predstave. To je preraslo v večtedenski Festival Pri svetilniku, na katerem se zvrsti več gledaliških predstav, delavnic in drugih dogodkov za različne starostne skupine otrok iz istrskih in kraških občin. Festival je v predpandemičnem letu 2019 obiskalo rekordnih 9000 otrok. Novi projekt otroškega gledališča naj bi prav tako poimenovali Pri svetilniku in bi kot posebna enota spadal pod okrilje koprskega gledališča.

Ena mala, ena velika dvorana in pet igralcev

»V letošnjem letu smo do konca maja odigrali 95 predstav za otroke. To je izjemno veliko, glede na to, da gledališče sestoji iz ene velike in ene male dvorane ter petih igralcev,« je dejala Katja Pegan. »Kulturnoumetniška vzgoja je nekaj, kar otroci potrebujejo, v postpandemičnem času pa toliko bolj. In dogaja se nam, da moramo določene šole tudi zavrniti. Leta 2019 smo imeli junija za jesenske predstave prijavljenih 3800 otrok, danes pa jih imamo 6800. K nam se na predstave vozi 21.000 otrok,« je nadaljevala. Za projekt, ki bi si ga finančno razdelili država in občine, bi skupno potrebovali okoli 400.000 evrov.

Utrinek iz igre Loli, Boli in svet, poln čudes. FOTO: Jaka Varmuž/Gledališče Koper

»Številke kažejo, da je potreba, da se na tem področju stvari premaknejo naprej, očitna,« je prepričan Baloh. Poudaril je, da Koper – v nasprotju z Mariborom in Ljubljano – takšnega kulturnega centra za otroke še nima.

Po besedah dr. Mare Cotič, dekanje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, bi bilo nerazumljivo, da te pobude ne bi podprli. »Ne bom govorila o tem, da otrok skozi gledališče pridobiva estetske in etične izkušnje, ki so potrebne za vstop v svet odraslosti, ker to vsi vemo! Mislim, da moramo od besed k dejanju! Glavni problem so finance in te je treba dobiti,« je bila odločna. Dejala je celo, da se ji zdi ponižujoče, da je treba ustanavljati strateške skupine, da se v to prepriča državo in občine.

Dr. Luciji Čok, nekdanji ministrici za šolstvo, znanost in šport ter prvi rektorici Univerze na Primorskem, se zdi pomembno vprašanje, v kakšnem svetu podob živijo današnji otroci in mladostniki. Kot nadaljuje, gre za begajoče, izginjajoče podobe, ki jih prikazujejo ekrani; sporočila, ki jih na ta način dobijo, pa ne spodbujajo njihovega fantazijskega sveta in ustvarjanja jezikovnega zaklada.

Drobec, da se nekaj naredi za otroke

»Denar za izvedbo projekta je drobec, kar potrebuje ta regija, da nekaj naredi za otroke,« je podčrtal dr. Dorjan Marušič, nekdanji minister za zdravje, zdaj pa svetovalec ministra Danijela Bešič Loredana. Pod pobudo se je podpisala tudi Kristina Vidali, v imenu predstavnikov ravnateljev istrskih vrtcev, ki je dejala, da predšolski otroci potrebujejo pristne kakovostne izkušnje za oblikovanje umetniškega čuta in razvoja na drugih področjih.

Utrinek iz predstave Modro pišče. FOTO: Jaka Varmuž/Gledališče Koper

»Svojo hčerko sem prvič peljal v gledališče, ko je imela osem mesecev, šlo je za predstavo za dojenčke s prikazovanjem abstraktnih form in barv, in jo je očitno očaralo, saj je bila ves čas pri miru. Peljal sem jo pa v Ljubljano, na žalost ne v Koper, in to na tujo predstavo,« je povedal dr. Igor Saksida, profesor za slovensko književnost na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Kopru. Idejo koprskega otroškega gledališča je primerjal z razvojem slovenske mladinske dramatike v času med obema vojnama, za kar je bil zaslužen predvsem takratni ravnatelj ljubljanske Drame Pavel Golia. Klinični psiholog Aleksander Zadel pa je pojasnil, da ima gledališče poleg literature tudi moč, da spregovori o temah, ki jih v procesu vzgoje morda ne znamo naslavljati.