Po uničujoči vodi in plazovih dolino preplavili prostovoljci

Po ocenah Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje, kjer so iskali in koordinirali pomoč od trenutka, ko je voda odtekla, je bilo v Zgornji Savinjski dolini v ponedeljek več kot 2000 prostovoljcev. Samo v Mozirju jih je bilo več kot 700. Tokrat so usmerili ljudi predvsem na kmetijske površine.

V Mozirju je bilo po zadnjih neuradnih podatkih poplavljenih več kot 330 stanovanjskih hiš, preseljenih 36 občanov, sprožilo se je 30 plazov, uničenih je 15 kilometrov lokalnih cest, napeljave in druga javna infrastruktura. Kot pravi Urša Zgojznik, ki je bila med koordinatorji akcije Očistimo Mozirje, so se gasilci takoj, ko niti voda še ni povsem odtekla, od reševanja življenj usmerili v čiščenje in odstranjevanje več kot polmetrske plasti mulja in blata iz hiš. Pomagali so jim ljudje iz vse Slovenije.

Prostovoljci so se pri mozirskem gasilskem domu zbrali zgodaj zjutraj, nato pa odšli na delo. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Prišli so tudi v ponedeljek in se zarana zbrali pri gasilskem domu, kjer so dobili naloge. V ponedeljek so čistili zlasti travnike, njive, pobirali odpadke, žagali vejevje, prostovoljci so vse zlagali na kupe. »Pomembno se nam zdi poskrbeti za kmete, ker so po navadi pozabljeni. Ampak enkrat bodo morali tudi oni očistiti njive in zakaj ne bi izkoristili dobre volje ljudi,« je dejala Urša Zgojznik.

Ko zalije gasilca

Gasilci so na nogah od usodnega petka. Namestnik poveljnika štaba mozirske civilne zaščite in glavni koordinator prostovoljne pomoči pri mozirskih gasilcih Roman Čretnik je bil v ponedeljek na nogah že enajsti dan. Dan pred poplavo so pospravljali še oder, ki je ostal od gasilske veselice, da ne bi bil ovira za vodo. Ker so doma na poplavnem območju, so tudi v hiši vse umaknili v višje prostore, vrata pa zabili s ploščami, ki jih imajo pripravljene za to. »Okoli enih zjutraj sem se ulegel in nastavil budilko vsake pol ure, ker sem spremljal vodostaj. Voda v Nazarjah je namreč naraščala vsakih deset minut za dvanajst centimetrov. Ob treh smo že dobili poziv,« je povedal Čretnik.

Roman Čretnik je namestnik poveljnika mozirske civilne zaščite in glavni koordinator pomoči pri mozirskih gasilcih. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Po njegovih besedah je čudež, da v dolini ni bilo smrtne žrtve. Se je pa tudi sam spraševal, ali je še smiselno živeti na lokaciji, kjer živi tudi sam. »Tudi mi smo imeli v hiši dva metra vode, k sreči ne v stanovanjskem delu. Sva pa z ženo postavila hiško za turizem. Čisto novo. Prvih gostov še ni bilo. Zdaj je treba vse zamenjati, ker je montažna. Estrihe ven in vse od začetka. Kredit je visok. Prav zdaj sva prejela prva povpraševanja prek airbnb, pa jih še nisva utegnila potrditi. Prišla je voda in odnesla vse.«

Takoj je dodal, da to sploh ni težava v primerjavi z vsemi višje v dolini, s katerimi sočustvuje. »Med gasilci imamo tudi člana, ki se je pred štirinajstimi dnevi preselil v novo montažno hišo, niti fasade še ni imela. Med poplavo sta bila od doma, ker sta delala kot prostovoljca in pazila otroke na morju. Ko sta prišla domov, je bila hiša uničena, spodjedena, novo kuhinjo je odneslo, še preden sta jo začela uporabljati. To je pa res težko.«

Dan solidarnosti v Mozirju. FOTO: Rok Rakun

Psiha

Mozirje so začeli čistiti in odstranjevati naplavine že v soboto po katastrofalnem petku. »Nihče ni pričakoval, da je lahko huje kot leta 1990,« je dejal Čretnik. Vse to prinaša številne stiske. Gasilec Jure Mihelak je delal v štabu, a je sprejemal klice obupanih ljudi. »Bili smo nemočni. Bile so mlade družine, starejši, ki so se umikali, nepokretni, ki jih je zalivalo, pa se niso mogli prestaviti višje. Ljudje so spraševali, ali jih bomo pustili umreti in kdaj bo prišla pomoč.«

Čretnik je bil kljub katastrofi še vedno nasmejan, a tudi obupno utrujen. »To je moj enajsti dan, danes sem spal pet ur, prej pa vedno manj kot štiri. Žena je doma skrbela za vse, zvečer sva si izmenjala vtise. Hvaležen, srečen, zadovoljen in ponosen sem. Mislim, da smo v Mozirju v desetih dneh ogromno naredili, zdaj se moramo osredotočiti na višje kraje. Najprej morajo dobiti infrastrukturo, potem lahko pomagamo še tam.«