Na prizadetih območjih še vedno poteka odprava njihovih posledic. Čeprav jim je marsikje že uspelo zagotoviti zasilne dostope, pa veliko cest še ostaja neprevoznih. V Škofji Loki in Poljanski dolini je velik del čiščenja že opravljen, zdaj poteka odvoz odpadkov.

Še vedno pa je na delu tudi gradbena mehanizacija, ki se trudi zagotoviti čim boljšo prevoznost cest. Pri odpravljanju posledic vodne ujme je Ločanom v tednu dni pomagalo več kot 1500 strokovno usposobljenih oseb, med njimi gasilci, gorski reševalci, koncesionarji, člani Rdečega križa, zaposleni na Komunali Škofja Loka in v komunalnih službah drugih občin.

»Na pomoč so prišle res številne ekipe z vso razpoložljivo mehanizacijo, tako da je na večini prizadetih lokacij situacija vidno izboljšana,« sporočajo iz občine Škofja Loka. V četrtek sta v Škofjo Loko prišli tudi delegaciji iz Italije in Poljske, da sta opravili pregled mostov, ki jih bodo v okviru meddržavne pomoči sanirali.

Dela se nadaljujejo tudi danes. Na terenu so znova pristojni vzdrževalci občinskih in državnih cest z vso razpoložljivo mehanizacijo, pa tudi druga gradbena podjetja, ki pomagajo vzdrževalcem ali pa delujejo pod okriljem gasilskih enot oziroma delujejo samostojno. Veliko naredijo tudi kmetje s svojo kmetijsko, gozdarsko in gradbeno mehanizacijo.

Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je z odredbo določil, da za območje Črne na Koroškem, Mežice, Solčave, Luč in Mozirja ter naselij proti Ljubnem od Savinji od sobote do preklica zaradi varnosti velja poseben režim za dostop prostovoljcev. Izdal je tudi odredbo, da bo v ponedeljek delovala vsa kritična infrastruktura, je pojasnil na današnji novinarski konferenci.

Medved: Povsem uničenih ali neprimernih za bivanje približno 400 hiš, s streh in dreves rešili več kot 200 ljudi

Po prvih, zelo grobih ocenah ministrstva za obrambo je na prizadetih območjih več kot 400 hiš in objektov, ki so povsem neprimerni za bivanje ali uničenih. Med katastrofalnimi poplavami je bilo evakuiranih približno 8000 ljudi, samo prvi dan poplav pa sta vojska in policija z dreves in streh rešili več kot 200 ljudi.

Po trenutnih, še nepopolnih ocenah ministrstva za obrambo je na vseh prizadetih območjih več kot 400 objektov, ki so popolnoma uničeni ali neprimerni za bivanje, jih ni več ali se skoraj ne vidi, da so kdaj stali.

»To je zelo groba ocena, do natančne evidence seveda še nismo prišli,« je ob današnjem podpisu donatorske pogodbe v Ljubljani poudaril državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved. Dodal je, da je stanje uničenih objektov slabo zlasti na Koroškem in v Zgornje Savinjski dolini.

Natančnega podatka, koliko ljudi je ostalo brez doma, na ministrstvu za obrambo še nimajo, je pa Medved pojasnil, da je bilo v času katastrofalnih poplav evakuiranih približno 8000 ljudi. Že prvi dan poplav sta Slovenska vojska in policija v skrajno nevarnih razmerah s helikopterji rešila več kot 200 ljudi z dreves in streh, je dodal.

Golob: Država ima dovolj sredstev za intervencijske ukrepe po ujmah

Predsednik vlade Robert Golob si je danes v Zgornji Savinjski dolini ogledal nekatera območja, ki so jih prizadele nedavne ujme. Kot je povedal v izjavi za medije, ima država dovolj sredstev za intervencijske ukrepe po ujmah. Za prebivalstvo pa bo vlada kmalu pripravila paket pomoči, je dejal premier. Golob je dejal, da bodo imeli prioriteto tisti, ki so ostali brez strehe nad glavo.

V soočanju z uničujočimi poplavami je Sloveniji dodatno pomoč ponudila Ukrajina, konvoj pomoči s težko mehanizacijo pa je na poti proti Sloveniji. S predstavniki ukrajinske civilne zaščite, ki spremljajo konvoj, se bo danes srečal premier Golob, so sporočili v njegovem kabinetu. Pomoč je potrdil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Na Prevaljah začeli postavljati most, kmalu odprta cesta med Dravogradom in Ravnami

Na Prevaljah so danes s podporo nemških prostovoljcev začeli postavljati montažni most čez reko Mežo na cesti, ki vodi proti Lešam. Popoldne pa je predvideno odprtje teden dni zaprte ceste med Dravogradom in Ravnami na Koroškem. Številne ceste na Koroškem so sicer zaradi plazov in posledic poplav še vedno neprevozne, se pa položaj izboljšuje.

Na Prevaljah, kjer je narasla reka Meža pred tednom dni uničila ali poškodovala vse mostove, so v lastni organizaciji v torek že postavili most čez Mežo za pešce. Ponoči pa je k njim prispelo več nemških tovornjakov z elementi za postavitev montažnega mostu čez reko na cesti, ki vodi proti Lešam. Postavili ga bodo pripadniki Zvezne agencije za tehnično pomoč (THW), ki jih je za odpravo posledic poplav v Slovenijo napotila Nemčija v okviru mehanizma civilne zaščite EU.

Sile zaščite in reševanja na poplavljenem terenu

Najbolj prizadeto območje ostajata Zgornja Savinjska dolina in del Koroške regije. Prostovoljne in poklicne gasilske enote, civilna zaščita, podvodna reševalna služba, gorski reševalci, radioamaterji in drugi še naprej izvajajo aktivnosti, povezane s črpanjem vode iz poplavljenih objektov, zagotovitvijo dostopa do odrezanih naselij in zagotovitvijo prevoznosti cest, odstranjevanjem podrtega drevja, odstranjevanjem naplavin ter zagotavljanjem oskrbe prebivalstva (telekomunikacije, električna energija).

Skupaj s pripadniki Slovenske vojske te dni pomagajo tudi pri iznosu poškodovane in uničene opreme iz objektov, odstranjevanju mulja in blata ter začasni sanaciji. Pomoč s helikopterji nudita Slovenska vojska in policija, ki opravljata prevoze potrebnih materialnih sredstev na nedostopna območja. Na več območjih, kjer je poškodovan vodovod, se izvajajo tudi prevozi pitne vode. Nadaljuje se tudi sanacija infrastrukture. 

Center za obveščanje poroča o dveh reševanjih v gorah, kjer so morali posredovati gorski reševalci, in sicer enkrat v občini Bohinj, drugič pa v občini Bovec. Obakrat so pomagali obnemoglima planinkama. Gorski reševalci so sicer te dni večkrat prosili ljudi, naj ne hodijo gore, še posebej če niso pripravljeni, saj razpoložljive sile usmerjajo v pomoč prizadetim v poplavah.

Podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Klemen Belhar je danes za Radio Slovenija v teh dneh odsvetoval obisk Kamniško-savinjskih Alp, Koroške, hribov okoli Jesenic in škofjeloškega hribovja. »Naj se ljudje usmerijo drugam,« je dejal in pozval še: »To ni čas za ambiciozne podvige v gorah, lotite se ciljev, ki predstavljajo manjše tveganje.«

Kot je pojasnil, je več planinskih poti odnesla voda, lahko so polne hudourniških nanosov. Planincem svetuje, naj se o tem informirajo na Planinski zvezi Slovenije. A možno je, da so uničene tudi druge poti, za katere še ne vedo. »Če naletijo na takšno pot, naj se obrnejo. Nihče ne ve, kaj jih čaka višje na gori,« je svetoval.

Trgovci naj v času sanacije ne zvišujejo cen gradbenega materiala in orodja

V ZSSS pozdravljajo prve korake države za sanacijo poplav, zajete v novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Posebej jih veseli zvišanje nadomestila za čas čakanja na delo s 50 na 80 odstotkov. Pri tem so trgovce pozvali, naj v času sanacije ne višajo cen blaga, nujno potrebnega za sanacijo bivalnih prostorov po uničujoči ujmi.

Bolnišnica v Begunjah znova začela sprejemati paciente

Psihiatrična bolnišnica v Begunjah na Gorenjskem je teden dni po vodni ujmi danes znova začela sprejemati paciente, ki jih je prejšnji petek zaradi posledic poplav morala premestiti v druge bolnišnice. Zaradi uničenih kletnih in pritličnih prostorov so v bolnišnici morali reorganizirati delo, prva groba ocena škode pa presega pet milijonov evrov.

Območje bolnišnice po tednu dni trdega dela danes že kaže povsem drugačno podobo. »Veliko je bilo narejenega,« je poudaril direktor bolnišnice Mitja Logar in se za izjemno delo zahvalil vsem zaposlenim, ki so sodelovali pri čiščenju in sanaciji prostorov ter s tem pokazali veliko predanost ustanovi. Prav tako se je zahvalil gasilcem, civilni zaščiti, Slovenski vojski in prostovoljcem, ki so jim v tej težki situaciji priskočili na pomoč.

Civilna zaščita je za pomoč pri organizaciji dela prostovoljcev v poplavah prizadetih območjih v sredo vpoklicala tudi skavte. Članice in člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov bodo tako nudili administrativno pomoč občinam in regijam ter pomagali pri koordinaciji prostovoljcev, ki so se prijavili prek aplikacije Poplave 2023. Poleg skavtov so vpoklicali tudi tabornike.

Pri čiščenju terena pomagajo tudi skavti

Skavti pri odstranjevanju posledic poplav sodelujejo že od začetka ujme. Od petka do četrtka je na terenu pomagalo 587 skavtov iz več kot 30 lokalnih enot, ki so skupaj opravili 3709 prostovoljskih ur. Številni skavti so s seboj pripeljali tudi svoje prijatelje in družinske člane. Večinoma pomagajo pri fizičnem delu, kot je odkopavanje hiš, kleti in mulja, pometanje vode iz objektov, čiščenje, pospravljanje in odnašanje drevja. Pri tem so klepetali z domačini, ki so vsake pomoči in prijazne besede zelo veseli.

Soteska Vintgar zaradi sanacije po poplavah zaprta

Vodna ujma, ki je pred tednom dni prizadela večji del Slovenije, ni prizanesla niti soteski Vintgar. Narasla voda je odnesla nekaj infrastrukture, prinesla naplavine lesa in hudourniške nanose. Zaradi sanacije je soteska zaprta in bo vrata predvidoma znova odprla v torek, na praznik Marijinega vnebovzetja.

Kot je pojasnil predsednik Turističnega društva Gorje Janez Poklukar, skozi sotesko Vintgar teče reka Radovna, ki je zaradi visokega vodostaja tekla čez galerije in odnašala mostovže, hkrati pa v sotesko prinesla naplavine. Poleg tega so material na pot skozi sotesko nanesli tudi hudourniški vodotoki.

Županja Črenšovcev opozarja na nujnost celovite sanacije nasipov ob Muri

Direkcija za vode bo po informacijah županje občine Črenšovci Vere Markoja po praznikih pristopila k sanaciji nasipa pri Dolnji Bistrici, katerega del je v soboto ob vodni ujmi prebila reka Mura. Markoja je opozorila na nujnost sanacije nasipov ob Muri. Območje bo danes obiskal tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.

Karitas za žrtve poplav doslej zbral več kot 1,5 milijona evrov pomoči

V Slovenski karitas ocenjujejo, da je petkova ujma v Sloveniji poškodovala vsaj 4000 hiš in stanovanj. V Ljubljani, Kamniku in okolici Cerkelj jih je popolnoma uničenih 77, na Koroškem in v podravski regiji pa 51. Na Karitas so doslej zbrali več kot 1,5 milijona evrov za pomoč žrtvam poplav, je povedal generalni tajnik Karitas Peter Tomažič.

Solidarnost občin

Tudi zavod Savus iz Trbovelj bo pomagal prizadetim v poplavah. »Ko smo se pogovarjali, kako bi lahko komu pomagali tudi mi, smo se spomnili Juretovega sklada. In odločili smo se pomagati Lučanom. Iz Luč namreč že nekaj časa prihaja na naš jamatlon vse več ekip in prijaznih udeleženk in udeležencev, z njimi smo navezali tesne stike.« Pomagali bodo kakšni od družin, ki si sama ne bo tako lahko opomogla. Pomoč lahko ljudje nakažejo na: RKS OZ TRBOVLJE, ULICA 1. JUNIJA 4, TRBOVLJE, SI56 0233 0001 5706 240, SKLIC 00 10021972, NAMEN: JURETOV SKLAD, KODA: CHAR.

V izogib vojnemu dobičkarstvu pri sanaciji prizadetih krajev

Nujno je, da se ustavijo postopki sprejemanja zakonskih in podzakonskih predpisov, ki bi vplivali na večanje stroškov izvajanja zakonskih nalog občin, so na današnji seji predsedstva opozorili predstavniki Skupnosti občin Slovenije (SOS). Opozorili so tudi na pomembnost ukrepanja v izogib vojnemu dobičkarstvu pri sanaciji prizadetih občin.

Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije (SOS) je na današnji spletni seji razpravljalo o potrebnih ukrepih občin in države za prilagajanje in pomoč občinam zaradi vremenskih ujm. Med drugim so izpostavili nujnost medsebojne pomoči med občinami in govorili o možnostih pomoči občin, ki niso bile prizadete v zadnjih ujmah. Slednje bi skladno s svojimi zmožnostmi lahko nakazale finančna sredstva prizadetim občinam oziroma bi ponudile svojo strokovno pomoč v obliki kadra, dela, materiala ali strojev, so po seji sporočili iz skupnosti.

Kot so sporočili po seji, v zvezi z zadnjimi vremenskimi ujmami poteka veliko aktivnosti, se pa pojavljajo tudi mnogi izzivi. Težava je predvsem koordinacija vseh potreb in aktivnosti, so se strinjali na seji.

Po oceni predsedstva SOS je ključna pomoč pri popisu škode, zato bodo izvedli povpraševanje med občinami o razpoložljivosti zaposlenih na občinskih upravah, ki bi lahko pomagali ocenjevati škodo na terenu in podatke vnašali v aplikacijo Ajda.

Strinjali so se tudi, da je treba v izogib vojnemu dobičkarstvu določiti najvišje dovoljene cene za izvajanje storitev, ki so pomembne za sanacije v prizadetih občinah, kot so izgradnja nove infrastrukture, urejanje vodotokov in drugo.

Župani in županje predsedstva so poročali tudi o stanju na terenu. Izpostavili so, da je zaradi velikih količin naplavin nujna informacija države o lokacijah, kam se le te lahko odlaga. Težave, so dodali, se pojavljajo tudi zaradi preoblikovanja rečnih strug. Po mnenju županov bo treba nadomestiti zemljišča, ki so bila uničena in niso več primerna za sanacijo in gradnjo, sistemsko urediti upravljanje z gozdovi in vodotoki ter sanirati plazove. Primanjkuje tudi strokovnega kadra, so med drugim izpostavili v sporočilu.