Po prvem sestanku niso niti na začetku

Ljubljana – Po slabih štiri urah prvega sestanka vladne pogajalske skupine s predstavniki 22 sindikatov javnega sektorja, ki imajo stavkovne zahteve, je izplen dogovor, da se bodo v torek ponovno srečali in preverili, kako kdo razume dogovorjeno ob prekinitvi pogajanj marca, ko je odstopila Cerarjeva vlada. Različna so (predvsem v sindikatih) stališča, v kakšni sestavi se bodo sploh pogajali.

Glavni vladni pogajalec Peter Pogačar, v. d. direktorja direktorata za javno upravo na ministrstvu za javno upravo, je današnji uvod v pogajanja, kot ga je poimenoval, ocenil za precej konstruktiven. »Vladi je v interesu, da bi bili stavkovni sporazumi sklenjeni čim prej in da ne bi bilo splošne stavke, zato si želimo, da bi pogovori potekali z vsemi štirimi skupinami skupaj. Opazili smo, da obstajajo različne interpretacije, kaj je bilo dejansko dogovorjeno, zato smo sklenili, da bodo sindikati do ponedeljka opoldne pisno poslali, kaj razumejo, do kod so prišli,« je strnil Pogačar, ki ni hotel govoriti o finančnem okviru. Pred odstopom Cerarjeve vlade je tedanja pogajalska skupina »dala na papir« le skupne točke s Svizom, z ostalimi pa ne, koalicija je bila tedaj pripravljena ugoditi sindikatom s 306 milijoni evrov, razporejenimi v treh letih.

Na sestanku v torek naj bi se vlada torej opredelila do stavkovnih zahtev in točk dogovora vseh štirih skupin: koordinacije 16 stavkovnih odborov pod vodstvom Jakoba Počivavška, policistov, izobraževalcev ter zaposlenih v zdravstvu in sociali. »Potem bomo videli, pri čem smo in kako bodo pogajanja vodena, če sploh bodo. Vlada se je izmikala opredelitvam, kakšno je njeno stališče, prav tako ni odgovorila, ali so zanjo sprejemljive stvari, ki so bile že dogovorjene pred odstopom Cerarjeve vlade,« je komentiral Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza, ki so se mu današnja pogajanja zdela »relativno normalna, z vsemi dramatičnimi vložki in zapleti«.
 

Skupaj ali vsak posebej?

Eden od pričakovanih zapletov so bila razhajanja med sindikalnimi skupinami o tem, ali naj vse ves čas sedijo za skupno mizo ali naj se vsaka o specifičnih vprašanjih pogaja ločeno. Stališča so si pri tem tako nasprotujoča, kot so si nasprotujoče njihove zahteve. Zaposleni v zdravstvu in sociali pričakujejo, da se bodo o standardih in normativih svojega dela pogovarjali na ravni resorja in da to drugih poklicnih skupin ne zadeva. Ločena pogajanja sta izrecno zahtevala tudi policijska sindikata, ki stavkata od 1. oktobra, med drugim tudi zato, ker hočeta ponovno vzpostavitev leta 2016 pristavkanih razmerij med policisti in drugimi uniformiranimi poklici, saj so prvi prepričani, da tudi po delu in odgovornosti niso izenačeni z drugimi. Tudi Sviz si želi specifična vprašanja, ki zadevajo samo njihove poklicne skupine, usklajevati posebej. Kot je znano, izobraževalci zahtevajo, naj popravijo razmerja med njimi in zaposlenimi na primerljivih delovnih mestih v državni upravi, na katerih so, kot je po Štrukljevih besedah Umarjeva nedavna analiza potrdila, plače rasle trikrat hitreje kot v šolstvu.

Po drugi strani Počivavškova koordinacija 16 sindikatov zahteva linearne dvige plač – kar popravka razmerij, ki jih želi Sviz, seveda ne more prinesti – in strogo zagovarja enotna pogajanja. Predstavniki koordinacije so današnji sestanek predčasno zapustili. Na izrecno vprašanje, ali je problem razklanost med sindikati, je Počivavšek odgovoril: »Pravzaprav ne vem, ker mi niso jasna stališča, kako bi se nekateri sindikati pogajali. Mi s tem nimamo težav, ničesar ne skrivamo, smo za transparentnost pogajanj, ne nazadnje gre za enoten plačni sistem. Na vsak način bomo vztrajali, da bomo seznanjeni s tem, kaj se dogovarja oz. kakšni so zaključki pogajanj, ki bi potekala ločeno. S tistimi stvarmi, ki lahko zaradi primerljivosti vplivajo tudi na druge kolektivne pogodbe, morajo biti seznanjeni sindikati, ki zastopajo zaposlene v javnem sektorju.«

Če ne bodo našli skupnega jezika, so šolniki napovedali stavko od 4. do 6 decembra, Počivavškova koordinacija 4. decembra, v sindikatu zdravstvene nege 5. decembra. Slednjim se utegnejo pridružiti še drugi sindikati v zdravstvu in socialnem varstvu.
Eno izmed vprašanj, ki je zanimalo sindikaliste, so bile tudi izjave ministrice za infrastrukturo in predsednice Saba Alenke Bratušek, da ministri njene stranke niso podprli vladnih pogajalskih izhodišč in da zahtevajo koalicijski vrh na to temo, ker se bojijo, da bo zaradi javnega sektorja zmanjkalo denarja za prioritete njihove stranke: krajšanje čakalnih vrst v zdravstvu in višanje odmernega odstotka za polno pokojninsko dobo na 64 odstotkov. »Pričakujemo, da bo vlada pojasnila svoja izhodišča tudi zaradi izjav nekaterih ministrov. Zanima nas tudi, kakšno je razmerje med izjavami posameznih ministrov in tem, kar je sprejela vlada, ter kakšen mandat ima pogajalska skupina,« je poudaril Počivavšek.