Po prenosu prijav za vpis v srednje šole letos manj drame

Devetošolci so do danes lahko prenesli svojo prijavo za vpis v prvi letnik srednje šole na katero drugo srednjo šolo. Čeprav je na nekaterih srednjih šolah še vedno preveč prijavljenih kandidatov, so letos bolje razporejeni kot zadnji dve leti. Ravnatelji ugotavljajo, da so morda prav slabe izkušnje njihovih predhodnikov vplivale, da so razmislili, kje imajo boljše možnosti za vpis v prvem krogu. Ali so bili uspešni, bodo izvedeli sredi junija.

Za vpis v srednjo šolo štejejo ocene obveznih predmetov v sedmem, osmem in devetem razredu osnovne šole. Če se učenci precenijo, lahko ostanejo pred zaprtimi vrati želene srednje šole. Včasih so že tri štirice v treh letih preveč.

Infografika Delo

Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo, kakšno je stanje prijav za vpis v prvem krogu. Nekatere šole so imele tudi sto odstotkov več prijavljenih, kot je vpisnih mest. Svetovalne službe srednjih šol vsakemu staršu, ki pokliče za svojega devetošolca, povedo, na katerem mestu po vrsti je otrok glede na svoje ocene. Če šola sprejme 100 novincev, otrok pa je na 120. mestu, torej jih ima že 20 boljše ocene od njega, je smiselno prijavo prenesti, saj na to šolo v prvem krogu ne bo sprejet. To so lahko učenci počeli do danes.

Prihaja največja generacija doslej

Večja težava je, kadar je otrok blizu meje. Takrat je dober razmislek ključen, prav pride tudi nekaj sreče. Z istimi ocenami bi bil v prvem krogu morda zlahka sprejet na neko drugo šolo, ki ima isti izobraževalni program. Če vztraja pri prvi izbiri, pa v času prenosa prijav na šoli dobijo prijave drugih otrok, ki imajo boljše ocene, ga ti izrinejo in ostane zunaj. V drugem krogu pa bo morda tista druga šola, kamor bi bil zlahka sprejet v prvem krogu, imela omejitev vpisa, ki bo še višja, in bo spet ostal pred zaprtimi vrati, ali pa drugega kroga sploh ne bodo imeli, ker bodo vse sprejeli že v prvem krogu.

Ni tako dramatično

Prostih mest je sicer dovolj. Za 21.571 devetošolcev jih je letos na voljo 25.560. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, je največji delež razpisanih mest v srednjem strokovnem izobraževanju, sledijo gimnazijski programi, srednje poklicno izobraževanje in programi nižjega poklicnega izobraževanja. Gimnazije, zlasti v Ljubljani, so zelo zaželene. Na Gimnaziji Ledina so imeli v zadnjih dveh letih resnično rekordne prijave, tudi letos so sprva imeli prijavljenih 247, po prenosu prijav pa danes 212.

Izgubljeni v zapletenem izbirnem postopku

Da je letos situacija boljša kot minula leta, ugotavlja tudi ravnateljica Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana Lidija Žigon. Na njihovi gimnaziji imajo sicer tudi po prenosih prijav še vedno preveč prijavljenih. Vpisnih mest je za novince 168, a v prvem krogu jih lahko vpišejo le 151, pojasnjuje Žigonova: »Če ima šola omejitev vpisa, se v prvem krogu deset odstotkov mest prihrani za drugi krog. V našem primeru je to 17 mest. O omejitvi vpisa odloči svet zavoda na predlog ravnatelja. Tudi če je prijavljen en sam kandidat preveč, se lahko odločijo za omejitev vpisa. Če kandidatov ni veliko preveč, hkrati pa ni ponavljavcev, se lahko odločijo, da vzamejo vse, in drugega kroga sploh ni. To je smiselno, kadar so vpisani učno uspešni kandidati. Če niso, je smiselno postaviti omejitev, ker v drugem krogu običajno potem dobiš boljše.«

Tudi zaradi vpisnih pogojev gimnazije iz zveze srednjih šol

Pravi sicer, da za uspeh v gimnaziji tudi štirice v osnovni šoli niso nič usodnega: »Problem je le, če je že v osnovni šoli matematika komaj tri. Vsekakor bi bilo bolje, ko bi bil eden od kriterijev za vpis v srednjo šolo nacionalno preverjanje znanja.« To ministrstvo načrtuje v letu 2025.

Isti programi

Tudi predsednica društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar je letos zadovoljna: »Situacija je letos boljša, ker smo pravočasno opozarjali. Vse leto smo o tem govorili in očitno so kandidati bolje razmislili o svojih sposobnostih.« Na to opozarjajo tudi na ministrstvu, kjer pravijo, da se glede na ocene v določeno vrsto programov vpisujejo »učno precej šibki« učenci. Ministrstvo sicer šolam, ki imajo veliko kandidatov za vpis, pomaga z novimi programi, dodatnimi oddelki, daje soglasje k oblikovanju nadnormativnih oddelkov … Več mest se lahko tudi sprosti, če šola nima ponavljavcev.

Včasih je bil tudi prav dober uspeh dovolj

Preveč prijavljenih in polni oddelki so za srednje šole, ki so financirane glede na število dijakov, sladke skrbi. Za veliko programov, predvsem poklicnih, pravega zanimanja ni. Pa tudi nekatere ljubljanske gimnazije imajo vedno prostor. Med njimi je Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana, kjer so gimnazijski program odprli lani. Čeprav so imeli aprila lani le enega prijavljenega kandidata, so napolnili dva oddelka. Letos se je na 84 prostih mest prijavilo 31 kandidatov. Ravnateljice Marjete Smole ne skrbi, da tudi letos ne bi zapolnili oddelkov, in dodaja: »Izobraževalni program je na vseh gimnazijah isti, in če se izvaja pri nas, to ne pomeni, da je lažji. Če kdo to misli, bo mogoče razočaran.«