Po predaji poslov novi informacijski pooblaščenki na čelo STA

Mojca Prelesnik, ki je zadnjih deset let delovala kot informacijska pooblaščenka, je včeraj posle predala novi informacijski pooblaščenki Jeleni Virant Burnik, sama pa že danes zasedla novo funkcijo, in sicer direktorice Slovenske tiskovne agencije (STA). Nanjo jo je nadzorni svet soglasno imenoval že pred tremi meseci.

»Po eni strani seveda gre za karierni premik, po drugi strani pa sem se strokovno z mediji aktivno ukvarjala vseh zadnjih deset let kot informacijska pooblaščenka. To je namreč edini pritožbeni organ za medije v državi – mediji se torej nanj obračajo vedno, ko od zavezancev, od katerih zahtevajo informacije za svoje delo, teh ne dobijo,« je Prelesnikova komentirala za Delo in navedla, da so jo k prijavi na razpis spodbudili ljudje, ki dobro poznajo njeno dosedanje delo. Zanikala pa je, da bi ti pripadali političnim krogom.

Na novi funkciji, kjer bo nasledila Igorja Kadunca, bo ena od njenih prioritet ugotoviti, kako ponuditi medijem čim več produktov in storitev, ki jih potrebujejo pri delu, da kakovostno obveščajo svoje naročnike oziroma svojo ciljno publiko. Dejavnost STA je namreč primarno, nikakor pa seveda ne izključno, namenjena zagotavljanju vsebin za medije, saj je to zanje cenejše in enostavnejše. Ker mora STA prek države po zakonu zagotavljati materialne in kadrovske pogoje za nemoteno izvajanje vsebinske zasnove, bo po njenih navedbah zelo pomembno, kako bo to urejeno v novem zakonu o STA, ki ga pripravljajo na ministrstvu za kulturo, in tu bi se želela aktivno vključiti, da bo zakon čim boljši.

Ukinitev in vzpostavitev nove RTV Slovenija? Idiotsko

Obdobje, ko je bila Prelesnikova informacijska pooblaščenka, je gotovo zaznamovalo sprejetje splošne uredbe o varstvu podatkov, bolj znane pod kratico GDPR, in nenehno povečevanje števila prijav, tudi takih, ki zahtevajo čezmejno sodelovanje, hkrati pa se je ves čas povečevala tudi kompleksnost postopkov.

Pri dostopu do informacij javnega značaja Mojca Prelesnik poudarja predvsem konstantno povečevanje števila pritožbenih zadev, ki je po eni strani posledica tega, posamezniki in javnost dobro poznajo te pravice, po drugi strani pa žal tudi rezultat slabše odzivnosti zavezancev, saj nekateri zakon o dostopu do informacij javnega značaja v praksi še vedno dojemajo predvsem »kot nepotrebno dodatno delo«.

Lani so tako obravnavali več kot tisoč pritožbenih zadev, kar je največ od njegove ustanovitve, a jim je v zadnjih letih uspelo čas reševanja pritožbenih zadev skrajšati pod 30 dni, kar je za polovico manj, kot določa zakon.

Njena naslednica Jelena Virant Burnik je ob primopredaji napovedala, da verjame, da bodo s sodelavci uspešno nadaljevali dosedanje delo. Ob več novih evropskih aktih glede digitalnih storitev in deljenja osebnih podatkov, pri čemer bo imela informacijska pooblaščenka zahtevno vlogo izvajanja novih predpisov, pa, tako kot že njena predhodnica, opozarja na nujnost povečanja finančnih sredstev in kadrovskih okrepitev.