Po anonimnem pismu študentov arhitekture napovedani ukrepi

Ljubljana – Fakulteta za arhitekturo bo na podlagi anonimnega pisma, v katerem študenti arhitekture opozarjajo na izkoriščanje v arhitekturnih birojih, tudi tistih, ki so v lasti profesorjev njihove fakultete, sprejela interna etična pravila sodelovanja med pedagogi in študenti, sporočajo z rektorata ljubljanske univerze.

V četrtek so o očitkih, navedenih v anonimnem pismu, razpravljali rektor Igor Papič, dekan fakultete za arhitekturo Matej Blenkuš ter predstavnici študentskega sveta fakultete in študentskega sveta Univerze v Ljubljani. Strinjali so se, da je treba poklicno in pedagoško sodelovanje med študenti in pedagogi v prihodnje obvarovati pred očitanimi nepravilnostmi.

V anonimnem pismu študenti opozarjajo, da arhitekturni biroji s pridom izkoriščajo zagnanost in motivacijo študentov, ki za malo denarja pri njih delajo dolge ure. V to so prisiljeni, saj če med študijem ne bodo delali, ob zaključku ne bodo imeli dovolj priporočil in izkušenj, s katerimi bi lahko konkurirati kolegom na trgu dela. »Pri vsej tej zgodbi dejavno sodelujejo tudi nekateri profesorji naše fakultete, ki imajo svoje arhitekturne biroje, v njih pa 'zaposlujejo' študente. Nemalokrat pa gre pri vsem tem tudi za delo na črno,« pišejo. V pismu še opozarjajo, da gre za problem sistemske narave, kar pa na rektoratu zanikajo.
 

V podjetjih pedagogov delalo manj kot štiri odstotke študentov

Na rektoratu opozarjajo na ločnico med študentskim praktičnim delom v projektantskih podjetjih in obvezno študijsko prakso. Študentsko delo v projektantskih podjetjih je ne samo zakonska pravica študentov, ampak tudi uveljavljena praksa, ki širi izkušnje in obzorja študentov ter jih natančneje seznanja s prvinami poklica in jim že med študijem omogoča, da se postopoma vključijo v poslovno okolje arhitekture in urbanizma, so sporočili z rektorata. Dodajajo, da so nekatera projektantska podjetja sicer v lasti pedagogov fakultete, večina pa je tistih, ki s fakulteto niso povezana.



»V letu 2018 je v projektantskih podjetjih pedagogov fakultete za arhitekturo delalo približno 40 študentov, torej nekaj manj kot štiri odstotke celotne študentske populacije fakultete. Za delo so bili plačani od pet do deset evrov na uro neto oziroma so bili kot soavtorji soudeleženi pri deležu natečajne nagrade ali odškodnine, ki je bila podeljena avtorski skupini.« Zavračajo torej namige, ki delo študentov v podjetjih pedagogov posplošujejo na celotno populacijo. »Prav tako v individualnem razgovoru s pedagogi na fakulteti za arhitekturo niso zasledili nobenega znaka kršitve delovnopravne zakonodaje. Ne izključujemo možnosti, da bi lahko med pedagogom in študenti prišlo do posameznih primerov nekorektnega sodelovanja, a odločno zavračamo navedbe, da gre za sistemski problem fakultete.«

Na drugi strani pa je obvezna študijska praksa, ki traja mesec dni oziroma 90 ur. Kot pojasnjujejo na rektoratu, je obvezna praksa del obveznih vsebin poklica arhitekta po evropski direktivi o priznavanju poklicnih kvalifikacij in jo fakulteta mora izvajati. Doslej so študenti s podjetji in organizacijami sodelovali prek študentskih napotnic in pogodb. »Da bi pravice študentov bolj zavarovali, bo fakulteta v najkrajšem času uvedla izključno obliko dela prek tripartitne pogodbe, kjer bodo vključene vse potrebne varovalke, ki preprečujejo nastanek konflikta interesov.« Rektor se namerava o tej problematiki tudi osebno pogovoriti s profesorji, ki imajo projektantska podjetja.
 

Potrebna je zakonska ureditev

Na vsebino anonimnega pisma so se danes odzvali tudi na Študentski organizaciji Slovenije. Kot so zapisali, je vsako takšno izkoriščanje študentov nedopustno. Študentsko delo mora biti zakonito, prostovoljno in dostojno plačano. Opozarjajo tudi na neurejenost področja obveznih študijskih praks in pridobivanja praktičnih izkušenj.

»Že ob bežnem pregledu informacij na spletu lahko ugotovimo, da ima vsaj deset od 12 profesorjev, ki so člani senata fakultete za arhitekturo, v lasti oziroma so zaposleni v arhitekturnih projektantskih podjetjih, torej na vsebinskem področju fakultete,« pišejo. Prepričani so, da bi moral biti obseg dela profesorjev zunaj pedagoških in raziskovalnih obveznosti omejen in podvržen zakonski ureditvi. Poudarjajo, da praksa in študentsko delo nista sporna, sporno pa je, če ne gre za dostojno plačano delo in če je študijski uspeh na sporen način pogojen z delom v zasebnih podjetjih profesorjev.