Pirančani še niso izgubili nepovratnih sredstev

Pirančani še niso izgubili 14 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, obljubljenih za projekt reševanja mesta pred vse pogostejšimi poplavami. Včeraj se je namreč župan Andrej Korenika z v. d. direktorice direkcije za vode Nežo Kodre dogovoril o podaljšanju roka za oddajo projektne dokumentacije do 31. decembra.

Tako uničuje nevihtno morje Piran vsako leto večkrat. Pred leti na Punti. Foto Tomi Lombar

Piranu bi vendarle lahko uspelo pridobiti izjemno pomembna sredstva za reševanje spomeniško zaščitenega mesta pred poplavami. Občinska uprava je že pred enim letom sklenila sporazum z direkcijo za vode o skupni izvedbi investicije, da bo do konca junija letos izdelala projektno dokumentacijo in pridobila gradbeno dovoljenje. Zataknilo pa se je konec maja, ko občinski svetniki niso bili zadovoljni z idejnimi zasnovami varovanja pred poplavami. Najbolj so zamerili županovemu kabinetu, da projektov pred tem ni javno predstavil in dobil zanje podpore v javni razpravi.

Občina Piran je doslej opravila vse potrebne predhodne raziskave, analize in študije tal pomola, obale in morskega dna, zdaj mora izvesti le še geomehanske raziskave tal ob mestni obali (za kar bodo potrebovali približno dva meseca). Občina bo skupaj z direkcijo za vode pripravila razpisno dokumentacijo s tremi različnimi projektnimi rešitvami ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti Pirana. V pripravo bo ves čas aktivno vključena tudi javnost, ne samo pri izbiri končne različice, ampak tudi pri oblikovanju projektnih rešitev na konkretnih lokacijah. »Skupaj s Pirančani bomo poiskali rešitve, ki bodo vizualno in funkcionalno sprejemljive,« so odgovorili z direkcije za vode. V piranski občini upajo, da bodo tako pridobili vsaj 14 obljubljenih milijonov evrov, s katerimi bi pomembno zavarovali mesto pred vse višjim morjem.

Še za več deset
milijonov investicij

Če bodo v piranski občini res hoteli uresničiti vse načrte, ki jih je podedovala in si jih je naložila nova piranska oblast, bo potrebovala zanje kar nekaj deset milijonov evrov. Župan Andrej Korenika je pred dnevi javno predstavil prioritete svojega mandata. Samo dva od njih, lucijski vrtec in protipoplavna zaščita Pirana, sta vredna več kot 25 milijonov evrov, trenutno pa poteka za več kot osem milijonov evrov investicij in nakupov.

To je le ena od zamisli o ureditvi Punte. Veliko težje bo doseči soglasje glede učinkovite prepreke pred poplavami. Računalniški prikaz PIRSS studio

Že na prvi izredni seji občinskega sveta so piranski svetniki sklenili, da uveljavijo predkupno pravico in odkupijo nepremičnine mesnopredelovalnega obrata Kras Sežana (nekdanja klavnica in hladilnica) v Dragonji. Za 17.000 kvadratnih metrov zemljišča in 5800 kvadratnih metrov starejših objektov bodo do konca marca odšteli 3 milijone evrov. Tja bi občina preselila operativno dejavnost javnega podjetja Okolje Piran in postavila zametke za razvoj nove obrtne cone.

Trenutno imajo v občini odprtih več gradbišč, ki so jih pripravili in začeli še v prejšnjem mandatu. Javno podjetje Okolje v Jernejevem kanalu gradi 1200 metrov dolg leseni mostovž, na katerem bo pot za pešce in dostop do privezov za kakih 280 plovil. Doslej so v mulj zabili prvo tretjino pilotov, ki bodo nosili mostovž. Ta bo investitorja (Okolje Piran si je izposodilo 2,1 milijona evrov) stal 2,5 milijona, dograjen pa mora biti do konca poletja.

Skoraj polovica kanala nima več čolnov, nastaja nov sprehajalni mostovž z 280 privezi. Foto Boris Šuligoj

Do konca marca bodo dokončali kamnito promenado med portoroško plažo in pomolom, kar bo stalo 690.000 evrov. Do 10. februarja pa morajo izvajalci končati obnovo Koprske ceste (vredno 271.000 evrov), zaradi katere je zdaj zaprtih 650 metrov glavne dostopne ceste do središča kraja. Pred dobrim tednom so začeli gradnjo nove kanalizacije na 14 mestih v občini. Za štiri kilometre kanalizacijskih cevi bodo namenili 1,9 milijona evrov, od tega je milijon nepovratnih kohezijskih sredstev. Marca bodo dokončali obnovo sečoveljske ambulante, ki bo stala 326.000 evrov. V Sečovljah pa naj bi še letos pridobili gradbeno dovoljenje za povezovalno cesto na Košti, ki je prvi pogoj, da tu zgradijo še 22 občinskih stanovanj, katerih gradnjo ocenjujejo na pet milijonov evrov.

Kakšna bo usoda
teniških igrišč?

Občina Piran naj bi še letos prišla do gradbenega dovoljenja za vrtec, ki bo največje breme za občinski proračun v tem mandatu, saj bi morali zanj zbrati kar 14 milijonov evrov. Župan pa je ocenil, da bi ga z nekaterimi racionalizacijami lahko zgradili za »samo« 11 milijonov. Vrtec bi imel 22 oddelkov, od tega šest z italijanskim učnim jezikom, in dvonadstropno garažno hišo za Lucijčane in zaposlene. V županovem kabinetu iščejo možnosti varčnejše gradnje, upajo, da bo del sredstev (vsaj za italijanski vrtec) prispeval državni proračun. Gradnja se bo začela prihodnje leto.

Ni še jasno, kaj se bo zgodilo z lansko odločitvijo občinskega sveta, da odkupijo teniški center od Term Čatež za 4,7 milijona evrov. Še prejšnji teden je župan novinarjem izjavil, da občina teniškega centra ne bo odkupila pod takimi pogoji, ali pa bi morala za ta denar dobiti več zemljišč. Iz županovega kabineta so nam odgovorili: »V občinski upravi verjamemo, da je posel možno uresničiti pod drugačnimi pogoji od tistih, ki jih je obravnaval občinski svet v prejšnjem mandatu.«

Župan v tem mandatu očitno ne načrtuje gradnje nobene garažne hiše. Odločili naj bi le, kje bi jo gradili. Lanski občinski proračun je predvideval 14-milijonski primanjkljaj. Občina je bila konec decembra zadolžena 8,5 milijona evrov, v županovem kabinetu so izračunali, da bi se lahko zadolžili še za največ 14 milijonov.