Piran odstopil, priložnost za Izolo

Odstop od izgradnje ribiškega pristanišča na Seči – piranski župan Đenio Zadković je nad tem obupal zaradi umika soglasja za odlaganje mulja na nedejavnem delu solin – sprošča dva milijona evrov sredstev za druge projekte, povezane s prenovo ribiške infrastrukture. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano napovedujejo objavo novega razpisa, na katerega se bo zagotovo prijavila Občina Izola.
 

V okviru operativnega programa Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo je bilo v tej finančni perspektivi na voljo 28,7 milijona evrov, od tega nekaj manj kot pet milijonov evrov za ribiška pristanišča, navajajo na kmetijskem ministrstvu. Rok za izvedbo naložb pa je konec leta 2023.
 

Občina Izola je že pripravljena
 

»Občina Izola se bo zagotovo prijavila na nov razpis,« je prek svoje službe za stike z javnostmi napovedal izolski župan Danilo Markočič. V Izoli je prenova ribiškega pristanišča že v teku. Naložbo v višini 2,65 milijona evrov, so večinoma financirali z evropskimi sredstvi. Ta obsega devet plavajočih pomolov, pritrjenih na ribiški pomol - da bodo ribiči lažje dostopali do svojih bark, nove zabojnike za spravilo mrež in drugo opremo. Ob tem pa gradijo tudi severni del promenade, ki je kot valobran nastala na zunanji strani pomola. To območje bodo tudi utrdili in zvišali, kar bo preprečevalo poplave. V drugi fazi projekta pa je predvidena obnova južnega dela mandrača, za kar so načrtovali okoli dva milijona evrov. »Glede na to, da je Piran odstopil od svojega projekta, bomo poskušali pridobiti še dodatna sredstva za ureditev shranjevalnih površin za ribiško opremo,« je dejal Denis Bele, direktor Komunale Izola.

Občina Izola ne želi spustiti priložnosti za dodaten denar za prenovo mandrača. FOTO: Blaž Samec

O prijavi podobnega projekta bodo razmislili tudi v Kopru, kjer so sicer ribiško pristanišče v celoti prenovili pred petimi leti.
 

Projekt, ki se je ves čas zapletal
 

»S projektom smo se ukvarjali tri leta - na devet let podlage v prejšnjih mandatih. Prvotni projekt smo zaradi zahtev civilne iniciative – od obložitve z istrskim kanom naprej – popravili in ga podražili iz začetnih 2,5 na 4,2 milijona evrov. Končno smo pridobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo, a se je pojavila težava z odlaganjem mulja,« razlaga piranski župan Đenio Zadković. Najprej je lani direkcija za vode seznanila občino, da je spremenila projekt za sanacijo nasipov Dragonje in da trenutno mulja ne potrebujejo. »Nadviševanje visokovodnih nasipov se izvaja s sprotnim odvzemanjem materiala, ki nastaja ob izkopavanju temeljev objektov v obnovi. To je tudi najbolj trajnostna in ekonomsko upravičena tehnologija,« so izpostavili.
 

Naknadno so tudi v podjetju Soline, ki upravlja s krajinskim parkom, odrekli možnost uporabe opuščenega solnega polja za deponijo mulja, saj bi bila ta trajne narave. Soglasja pa so umaknili tudi varuhi naravne in kulturne dediščine. »Odvoz mulja na drugo lokacijo bi naložbo v ribiško pristanišče podražil na okoli šest milijonov evrov, kar pa ni več sprejemljivo,« meni Zadković. Sam vidi možnost, da bi v prihodnje, v okviru novega projekta, vendarle uredili to območje, vključno z Jernejevim kanalom, prenovili cesto in vzpostavili pešpot po mostovžu.