Parlamentarizem v času krize

Ljubljana – Včeraj so v državnem zboru po hitrem postopku zasedali trije parlamentarni odbori in pretresali tri intervencijske zakone, namenjene obvladovanju posledic epidemije koronavirusa, pred današnjo sejo državnega zbora pa se bo sestal tudi odbor za finance, ki bo obravnaval še dodatna predloga. Obstaja pa tudi že bojazen, da izvršilna veja oblasti poskuša povsem izločiti zakonodajno.

»Izkušnje kažejo, da kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Vedno pa se da stvari tudi v nadaljevanju popravljati,« je poslance, ki so želeli današnjo izredno sejo državnega zbora prestaviti na jutrišnji dan, da bi prvi sklop interventnih zakonov lahko bolje preučili, pozval vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec. Večina je soglašala, a se tudi strinjala z besedami vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana, da ob napovedanih dopolnilih nihče ne ve, kakšen bo, na primer, predlog zakona, po katerem bo država pomagala delodajalcem in samozaposlenim. Da gre za idealne okoliščine za napake in možnost krhanja demokratičnih procesov, pa je bilo zatem iz Levice slišati tudi ob včerajšnjem predlogu zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, ki ob dobrih in nujnih ukrepih predvideva tudi, da lahko vlada sama, brez rebalansa proračuna in mimo državnega zbora, spreminja proračun. Ustava namreč narekuje, da kadar se državni zbor ne more sestati, odloča predsednik republike. Odločitve pa mora dati v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane. »Finančni ukrepi tudi niso tako nujni in se ne izživijo v nekaj dneh,« razmišlja tudi Lojze Ude, zaslužni profesor pravne fakultete, in dodaja, da »gre za jemanje zaleta«.
 

Knovs brez vodstva neoperativen

S petkovo potrditvijo vlade Janeza Janše in uradno razmejitvijo koalicije in opozicije bi moral kolegij predsednika državnega zbora znova narediti tudi razrez delovnih teles. Kdaj ga bo, ni jasno, a iz koalicijskih vrst prihajajo signali, da se tega najverjetneje ne bodo lotili v času epidemije, ampak šele po umiritvi razmer. To pomeni, da bo na primer komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) do takrat ostala povsem neoperativna. Seje Knovsa namreč sklicuje in vodi predsednik, v primeru njegove zadržanosti pa podpredsednik, ki pa ju ta po imenovanju Mateja Tonina za obrambnega ministra in Žana Mahniča za državnega sekretarja, pristojnega za nacionalno varnost, nima več. Druga »opozicijska« komisija, za nadzor javnih financ (KNJF), ki jo je vodil novi zunanji minister Anže Logar, pa podpredsednika še ima, poslanca SNS Zmaga Jelinčiča.

V večini poslanskih skupin velja mnenje, da je vodenje Knovsa zahteven izziv, ki ne prinaša velike politične koristi ne za posameznika ne za stranke – obe največji opozicijski stranki LMŠ in SD bi raje vodili KNJF –, a kot poudarjajo v Levici, je tudi v času epidemije treba ohraniti vsaj minimalno raven demokratičnega odločanja in procesov. »S tega vidika je nedopustno, da koalicija ne bi vzpostavila dveh ključnih opozicijskih odborov, saj je jasno, da je delo državnega zbora na nižjih obratih in bomo bolj kot ne le potrjevali ukrepe, ki jih bo pošiljala vlada. Morali bi ohraniti vlogo in prisotnost državnega zbora vsaj toliko, da vzdržujemo minimum demokratičnega procesa,« je komentiral vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec.
 

Sova še brez novega  direktorja

Da je Sova – novega direktorja po odstopu Rajka Kozmelja vlada še ni imenovala, a naj bi to storila na eni od prihodnjih sej – profesionalna institucija, ki zmore brez parlamentarnega nadzora, pa komentira Branko Lobnikar s fakultete za varnostne vede in dodaja, da bodo nadzor pač opravili za nazaj. Sova po njegovih besedah dobro deluje tudi brez direktorja, saj deluje tudi, ko se ta odpravi, na primer, na dopust. Bolj kot to, da izberejo hitro, je po njegovih besedah pomembno, da izberejo kompetentno.