Pahor okrcal Junckerja: Zamudili ste priložnost

Bruselj – Predsednik republike Borut Pahor je na pogovorih s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom odprl vprašanje vloge Bruslja v odzivanju na hrvaško zavračanje arbitražne razsodbe o meji.

»Evropska komisija je zamudila idealno priložnost, da bi poudarila pomen vladavine prava, spoštovanja mednarodnih obvez in dala celotnemu Zahodnemu Balkanu sporočilo, da je treba dogovorjeno spoštovati,« je ob koncu obiska v Bruslju povedal Pahor.

Od Junckerja je dobil pojasnilo, da je evropska komisija imela pravico, ne pa dolžnost, da se pridruži slovenski tožbi. Tega ni storila. »Zadnja odločitev me je razočarala,« je ocenil Pahor.

Glede napovedi, ali se bo evropska komisija v nadaljnjih korakih odločila za drugačno držo, denimo v postopku pred Sodiščem EU, Pahor svetuje previdnost. Slovenija bi pričakovala stališče evropske komisije, da Hrvaška ne spoštuje mednarodnih obveznosti in krši pravo EU.

V saboru bo težko

Opozoril je, da je bil sopodpisnik arbitražnega sporazuma pred skoraj desetimi leti tedanji predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt. »Imeli smo dve priči, EU in ZDA,« je pojasnil Pahor in nadaljeval: »EU ima tako pravne kot politične dolžnosti, da ne ovrže svojih prizadevanj za to, da sta državi prišli do sporazuma, da je sodišče odločilo, da je meja določena in da mora biti spoštovana. Alternative ni.«

Predvsem zaradi zunanjih razmer in negotovosti je po njegovem mnenju koristno, da bi Slovenija in Hrvaška spoštovali odločitev. Noče pa siliti Hrvaške, da bi – glede na odločitev iz sabora iz leta 2015 – hitela s težko odločitvijo, a prej ali slej jo bodo morali sprejeti, »da bomo imeli vse velike stvari pod streho in se bomo drugi z drugimi počutili varne pred okoliščinami, ki se lahko zgodijo v Evropi.«
 

Tri morja niso kot kitajskih 16+1

Pahor je v Bruslju sicer hotel dobiti čim širšo podporo za Pobudo treh morij, ki bo junija zasedala v Ljubljani. Predvidoma se bo konference v Ljubljani udeležil Juncker, ki pobudo vidi kot evropski projekt.   

V pobudi, ki povezuje članice EU na območju med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem, imajo veliko vlogo ZDA, ki so jo na začetku močno podprle. Pahor noče, da bi bila razumljena kot nekakšna različica kitajskega projekta 16+1, v katerem ob Pekingu sodelujejo države iz vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope.

To bi bil po Pahorjevem mnenju »nevaren vtis«, zato je pomembno, da na zasedanjih sodelujejo predstavniki EU, v Ljubljano pa je povabil tudi predsednika Nemčije Frank-Walterja Steinmeierja. To ni navdušilo vseh v pobudi. Lomijo se namreč kopja glede nemško-ruskega projekta Severni tok 2, ki ga vzhodne članice EU s Poljsko na čelu ostro kritizirajo.

Glede naložb z druge strani Atlantika po Pahorjevem mnenju ne bi smeli imeti zadržkov. »Za to se trudi Kitajska, za to se trudi Ruska federacija. Ne vem, zakaj ne bi bile dobrodošle ameriške investicije. Njihova poslovna kultura nam je vendarle bliže,« je povedal. Veliko pričakuje od dvodnevne poslovne konference, ki bo potekala v okviru ljubljanskega zasedanja.    

Na zasedanju pobude si želi visok obisk iz Washingtona. Na predzadnjem zasedanju pobude v Varšavi je bil predsednik ZDA Donald Trump.