Pahor pri Junckerju - prijatelja tudi, kadar se ne strinjata

Bruselj – Predsednik republike Borut Pahor je po srečanju s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem bolj med vrsticami kritiziral njegovo vlogo glede hrvaškega nespoštovanja arbitražne razsodbe.

Ko je govoril o perspektivah Severne Makedonije, je opozoril, da evropska komisija ne bi smela zamuditi priložnosti, »kot jo je v primeru Slovenije, ko je bil sklenjen dogovor in ni bil uveljavljen, kot sta strani pričakovali«.

Arbitraža je bil sicer med temami sestanka, a kot je povedal Juncker - ni nič novega. Evropska komisija se doslej ne glede na mnenje lastne pravne službe ni hotela bolj konkretno vpletati v zadevo in jasno opozarjati Hrvaško, da njeno ravnanje ni sprejemljivo.

Pahor je povedal, da sta s Junckerjem iskrena prijatelja, kadar se se strinjata in kadar se razhajata.
 
Juncker je poudaril, da bi balkanske države morale vstopiti v EU. »Vizija za njih ne bi smela biti romantična, ampak prava in prihodnost usmerjena,« je ocenil.  Če ne bodo postale članice, bomo po njegovi oceni v Evropi imeli enake težave kot v devetdesetih letih »To je vprašanja vojne in miru,« je prepričan Juncker.

Pahor je v Bruslju dobil podporo za Pobudo treh morij. Juncker naj naredil vse za svojo udeležbo na njenem zasedanju junija v Sloveniji. Na očitke, da je pobuda preveč proameriška, je odgovoril, da bi bil vpliv ZDA manjši, če bi jo podpirale vse članice.   


 

Zgodovinsko čtivo za Tajanija

»Zlasti v okoliščinah vzpona nacionalizmov moramo Evropejci paziti drug na drugega, tudi v izjavah,« je po pogovorih s predsednikom Tajanijem povedal Pahor.

Po valu ogorčenja, ki ga je Tajani sprožil s svojimi izjavami v Bazovici, mu je predal poročilo slovensko-italijanske komisije o slovensko-italijanskih odnosih v obdobju 1880–1956. Tajani je Pahorju obljubil, da bo preučil poročilo.

Pahorjeva zamisel je, da bi na podlagi ugotovitev poročila po nemško-francoskem zgledu pripravil slovensko-italijanski učbenik za šolarje, zlasti na obeh straneh meje. »Naše otroke bi spominjal in opominjal na zgodovinske dogodke, pa tudi navdihoval za skupno evropsko zgodovino.  



Opozoril je, da Italija, drugače kot Slovenija, ni politično sprejela poročila in ga ne upošteva.

Poseben pomen je pripisal temu, da je Tajani omenil fašizem, čemur se italijanski politiki ogibajo. Zahtev po odstopu Tajanija ni hotel komentirati.
 

O Kosovu in Venezueli

Pahor se je srečal še z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini. Glavna tema je bil položaj na Balkanu in po Pahorjevih besedah sta se z Mogherinijevo strnjala, »da se iščejo izvirne rešitve, a princip ne bi bil etničen«. Zato bi v pogovorih o Kosovu morali s preudarnostjo dopustiti razmišljati zunaj okvirjev.   

Tudi vodilne članice se zavedajo, da status quo povzroča težave. Reševanje bi po Pahorjevem mnenju (najbolj konkretna ideja zadeva zamenjavo ozemlja med Kosovom in Srbijo) moralo potekati modro, s spoštovanjem in pod nadzorom mednarodne skupnosti, da ne bi povzročalo postranske škode v sosedstvu.

Mogherinijeva in Pahor sta se strinjala, da je priznanje začasnega predsednika Venezuele Juana Guaidója ena od možnosti, da po mirni poti pridemo do predsednika, ki bi predstavljal in demokratično vodil državo. »To je boljša od slabih možnosti,« je povedal Pahor. Pri uveljavitvi odločitve ne bi smela biti uporabljena niti sila niti grožnje. Pahorja vznemirjajo napovedi o morebitni uporabi sile za uveljavitev sprememb v Venezueli.

»Slovenija pripada zahodu tudi vojaško«

Na sedežu Nata je Pahor močno poudaril slovensko pripadnost zavezništvu. Ko se je Slovenija odločila za članstvu v EU in Nato, se je po njegovih besedah odločila da bo del zahodnega sveta:  to ni le politično, kulturno  in gospodarsko, marveč tudi vojaško.

Pahor podpira odločitev slovenske vlade, da izdatke za obrambe z okoli enega odstotka do leta 2024 zviša na 1,5 odstotka BDP. To ni povezano z ogroženostjo Slovenijo  (ki je ni), marveč z logiko, »da je svet manj varen in mi smo del tega zahodnega sveta«.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je spet pohvalil sodelovanje Slovenija v operacijah v tujini, predvsem na Kosovu, in začetek zviševanje izdatkov. Glede same pripravljenosti enot je opozoril, da v Nato v preverjanjih ugotavljajo pomanjkljivosti. Ko so bile odkrite, se jih je Slovenija lotila in jih odpravila.

Po Stoltenbergovih besedah so slovenski vojaki »odlično sodelovali«  v lanski veliki vaji Trident Juncture na Norveškem.