Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Pahor je podpisal odlok o razpisu volitev v državni zbor

Po volitvah bo mandat za vodenje vlade podelil kandidatu, ki bo izkazal absolutno podporo 46 poslancev ali več.
Šele v primeru, da po volitvah ne bo izkazane nedvoumne podpore enemu izmed kandidatov, bo Pahor priložnost zaupal predsedniku stranke, ki bo relativna zmagovalka volitev. V tem kontekstu se mu zdi pomembno vprašanje, ali na koalicijo posameznih strank v Kulu razume kot seštevek ali ne. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Šele v primeru, da po volitvah ne bo izkazane nedvoumne podpore enemu izmed kandidatov, bo Pahor priložnost zaupal predsedniku stranke, ki bo relativna zmagovalka volitev. V tem kontekstu se mu zdi pomembno vprašanje, ali na koalicijo posameznih strank v Kulu razume kot seštevek ali ne. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Vojko Urbančič
9. 2. 2022 | 12:55
9. 2. 2022 | 18:08
4:08

Zatem ko je predsednik republike Borut Pahor že 20. januarja uradno potrdil, da bodo parlamentarne volitve 24. aprila, je danes v predsedniški palači podpisal še odlok o njihovem razpisu. Danes bo objavljen v uradnem listu. »Prepričan sem, da je v sedanjih političnih razmerah izbira prvega možnega datuma volitev najprimernejša,« je povedal. Zadnji možni datum bi sicer bil 5. junij.

Kot je navedel, se je po posvetovanjih glede možnega datuma, ki so v državnem zboru potekala na začetku lanskega novembra, izkazalo, da je bilo z izjemo ene poslanske skupine soglasno mnenje, da je najboljša izbira prav 24. april. Ta datum omogoča oblikovanje vlade še pred parlamentarnimi počitnicami, je poudaril.

Dan začetka volilnih opravil bo tako 14. februar, ko bo tudi že mogoče vlaganje kandidatur. Uradna volilna kampanja pa bo stekla mesec dni pred volitvami, 24. marca.

image_alt
Pahor bo razpisal volitve za 24. april

Mandat za sestavo vlade bo podelil kandidatu z absolutno podporo

Danes je Pahor v obeh mandatih na položaju predsednika države odlok o razpisu volitev v državni zbor podpisal že tretjič. V letih 2014 in 2018 so bile predčasne, letošnje pa bodo redne.

Ob podpisu je napovedal, da bo skladno z ustavo, po uradnih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin, podelil mandat za sestavo nove vlade tisti kandidatki ali kandidatu za predsednico ali predsednika vlade, za katerega bo nedvomno lahko ugotovil potrebno, torej absolutno podporo 46 poslancev ali več. To bo treba izkazati s podpisi poslancev.

»Zavedam se, da to ni predpisana norma, toda zlasti izkušnje po volitvah predsednika vlade leta 2018 in 2020 napotujejo k običaju, da se potrebna podpora izkaže predsedniku republike s podpisi poslank in poslancev. To se je izkazalo za zelo koristno in verodostojno, ko so februarja 2020 predlagatelji izkazali potrebno podporo za kandidaturo sedanjega predsednika vlade z zadostnim številom podpisov poslank in poslancev,« je povedal. 

 FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
 FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Relativni zmagovalec v drugem planu

Šele v primeru, da po posvetih s poslanskimi skupinami po volitvah ne bo izkazane nedvoumne podpore enemu izmed kandidatov za mandatarja, bo priložnost za izvolitev na ta položaj zaupal predsedniku tiste stranke, ki bo relativna zmagovalka volitev.

V tem kontekstu se mu zdi pomembno pred volitvami jasno odgovoriti na vprašanje, ki se nanaša na koalicijo Kul. Naj koalicijo posameznih strank, ki bodo na volitvah nastopile samostojno, pri odločitvi glede podelitve mandata za sestavo vlade razume kot seštevek poslanskih mandatov teh strank ali ne?

V proporcionalnem volilnem sistemu so tovrstne koalicije redkost, je povedal, sam je kot tak primer navedel le Demos, ki je dosegel večino kot koalicija strank, ki so tekmovale samostojno, a ni bila nobena med njimi relativna zmagovalka volitev.

To vprašanje se mu zdi pomembno ravno zaradi vprašanja določitve relativnega zmagovalca volitev, v kolikor po njih ne bi bilo kandidata s podporo vsaj 46 poslancev. Je koalicija strank, ki kandidirajo samostojno, v tej vlogi mogoča?

Hkrati je Pahor pred uradnim začetkom volilne kampanje pozval k visoki ravni kulture dialoga, predvolilna soočenja pa po njegovih besedah naj ne bodo zožena zgolj na vprašanja, kdo bo sodeloval s kom ali proti komu. »Politične, ideološke in druge razlike ter zlasti ton razprave v predvolilnih soočenjih naj nas razdvojijo le toliko, kolikor si lahko potem opomoremo kot skupnost,« je dejal.

 FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
 FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine