Med krvjo in blatom

Volivci levosredinskega dela volilnega telesa tudi pred prihajajočimi volitvami v sedanjih prvakih strank niso videli resne alternative, ki bi lahko premagala Janeza Janšo – hegemona slovenske politične scene. A po Zoranu Jankoviću, Miru Cerarju in delno Marjanu Šarcu – LMŠ je sicer zaostala za SDS – so to, kot kažejo zadnje javnomnenjske raziskave, volivci prepoznali v Robertu Golobu. Ključno seveda je, ali bo to javnomnenjsko podporo ohranjal, saj se po današnjem razpisu volitev šele začenja kampanja – uradno traja sicer le 30 dni pred volitvami –, ko se bodo obračunavanja in politični napadi le še stopnjevali. Sredstev pa politični akterji in glasila, ki jih imajo posamezne stranke v svoji lasti, ne bodo izbirala.

Tako Golob kot Janša bosta za sestavo koalicije potrebovala partnerje, ki za zdaj s strahom pričakujejo kanibalizacijo njihovih glasov. Bo Janševim sedanjim in nekdanjim partnerjem uspelo preseči parlamentarni prag? Enako velja tudi za stranke Koalicije ustavnega loka, ki se bodo morale spopasti še z izgubo pozicij, ki so se jim pred očmi že izrisovale pred Golobovim prihodom. Odgovora na ta dva problema bosta najverjetneje odločilna za to, kdo bo po volitvah sposoben sestaviti koalicijo, s katero bo vladal.

V nasprotju z dosedanjimi etabliranimi političnimi strankami bo moral Golob, ki je pihal v isti rog s kritiki vseh političnih strank, še odgovoriti, kakšne politike ponuja za ključne teme – poleg najpomembnejših, kot so zdravstvo, sociala, pravna država in gospodarstvo, bo moral mlajšim volivcem, za katere se pričakuje politična aktivacija, ponuditi tudi rešitve za položaj mladih, okolje in trajnostni razvoj ter stanovanjsko politiko.

Ta področja bomo v Delu upoštevali pri spremljanju volilne kampanje in analize med krvjo in blatom – če parafraziramo tvit kolumnista Luka Lisjaka Gabrijelčiča – posredovali tudi bralcem. Zgolj obrazi, v katere projiciramo svoje želje, kot je bilo to že videno, namreč niso dovolj. Tako kot tudi ne le predvolilne obljube, saj bodo stranke morale dvigniti raven politične kulture in obljube začeti uresničevati, sicer se bo iskanje nečesa ali nekoga novega, po možnosti »nepolitičnega«, še naprej nadaljevalo.