Galerija
Kje vse bo danes mogoče srečati Miklavža
Otroke bo na predvečer svojega godu, 6. decembra, obiskal prvi od decembrskih dobrih mož. Prilagamo zemljevid Miklavževih sprevodov.
Miklavževanje v Ljubljani leta 2023 FOTO: Črt Piksi/Delo
Miklavž bo pridnim otrokom prinesel darila, manj pridnim pa šibo, radi rečemo. V več mestih in krajih po Sloveniji bodo na današnji predvečer njegovega godu potekali Miklavževi sprevodi, ponekod bodo to priložnost izkoristili tudi za prižig prazničnih luči in odprtje drsališč.
Kdo je Miklavž?
Njegov lik temelji na zgodovinski osebnosti, ki je živela okoli leta 240 v Patri, v današnji Turčiji. Po smrti staršev je vse svoje bogastvo razdal revežem in postal znan kot zavetnik revnih.
Miklavž ima na Slovenskem dolgo tradicijo. »Kot nevidno bitje ponoči pušča darila v posodah, krožnikih, nogavicah, škornjih in drugih predmetih, ki jih zvečer nastavijo otroci. Lahko pa se tudi pokaže, ko v spremstvu angelov in parkljev obdaruje otroke med obhodi po hišah ali na prireditvah,« je za STA pojasnila muzejska svetnica Nena Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja.
Parkeljni v Ljubljani leta 2023 FOTO: Črt Piksi/Delo
»Gre za kostumirani lik z dolgo belo brado. Zanj so značilna škofovska oblačila, na glavi ima škofovsko mitro in v roki škofovsko palico. Ponekod nosi v rokah tudi knjigo, v kateri so zapisi o obnašanju otrok,« je dodala.
Kdo je sv. Nikolaj?
Kot škof mesta Mira je Nikolaj zaslovel po svojih dobrih delih, med katerimi je najbolj znana zgodba o pomoči trem revnim hčeram. Ponoči jim je podaril zlata jabolka, da so si lahko zagotovile doto in srečno življenje. Poleg tega je zaščitnik mornarjev, ribičev, pekov in otrok, ki jih kot pravični sodnik deli na pridne in poredne.
Nikolaj je umrl 6. decembra okoli leta 350, na dan, ko danes praznujemo njegov god. Po smrti je bil razglašen za svetnika.
Miklavževi obhodi po hišah, v spremstvu angelov in parkeljnov, so razširjeni predvsem na podeželju in v manjših krajih. V mestih organizirajo Miklavževe sprevode in sejme, ki ponekod predstavljajo tudi začetek veselega decembra.
V Ljubljani se bo Miklavž danes ob 17. uri spustil z vzpenjačo na Krekov trg, kjer ga bo pričakalo spremstvo. Skupaj se bodo odpravili do Prešernovega trga, kjer bo Miklavž nagovoril obiskovalce, sporočajo iz javnega zavoda Turizem Ljubljana.
Miklavževanje v Ljubljani leta 2023 FOTO: Črt Piksi/Delo
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana bodo medtem prižgali praznične luči na smrečici, ki je dar podjetja Slovenski državni gozdovi (SiDG). V mariborskem kliničnem centru so to storili že v sredo.
Kako smo praznovali Miklavževanje na Slovenskem?
Zametki miklavževanja na Slovenskem segajo v 18. stoletje, ko je praznovanje temeljilo na poganskih tradicijah. Ob koncu novembra so vasi in mesta obiskovali »našemljenci«, ki so predstavljali duhove prednikov. Ti so prinašali darove in z ropotom odganjali zle sile. Sčasoma so prevzeli podobo današnjih parkeljnov in kurentov, ki združujejo poganske in krščanske elemente.
Prva dokumentirana miklavževanja segajo v leto 1839, pisni viri pa omenjajo Miklavžev sejem v Ljubljani leta 1859. J. Navratil je leta 1885 zapisal, da je Miklavž v Novem mestu leta 1842 pridnim otrokom delil jabolka, orehe, suhe smokve in sladkarije.
Na Jesenicah pa bo dopoldne spust Božičkov s strehe pred vhod v bolnišnico, kjer jih bodo pričakali otroci iz vrtcev in jim pomagali dostaviti darila otrokom na pediatričnem oddelku.
Parkeljni in krampusi
Krampus, znan tudi kot parkelj, je simbol kazni in decembrskih običajev. Njegov izvor je v germanskem izročilu Avstrije in Bavarske, kjer naj bi kaznoval grešnike ali jih odpeljal v pekel. Ime »parkelj« izhaja iz besede bartl (brada). Čeprav so cerkve dolgo nasprotovale obhodom parkeljnov, so jih sčasoma vključile v krščansko tradicijo. Danes parkeljni v spremstvu Miklavža strašijo otroke, nosijo darila ter ustvarjajo glasno in šaljivo vzdušje. Podobne običaje, kot je Krampuslauf, še vedno ohranjajo v Avstriji, Švici in Italiji.
V Kopru se bo s slavnostnim prižigom luči na Titovem trgu začel praznični program Fantazima, v Lendavi, Novem mestu in Postojni bodo odprli drsališče.
Drsališče in praznične luči bodo nocoj zaživeli tudi v Murski Soboti, kjer bo v petek še tradicionalno Mikloševo senje.
Angelci in spremljevalci
Miklavža poleg parkeljnov spremljajo angelci, dekleta v belih oblačilih, ki otrokom delijo sladkarije. Na Slovenskem so v preteklosti v sprevodih sodelovale tudi maske, kot so košuta, Pehtra, sv. Mihael, smrt in drugi, a danes so najpogostejši parkeljni in angelci.
Prihod Miklavža tudi v drugih krajih spremljajo sejmi, na katerih je mogoče kupiti izdelke za darila.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji