Ostanke pesticidov bodo iskali v tleh in vrtninah, v zraku še ne

Slovenj Gradec – Inštitut za okolje in prostor je pobral deset vzorcev vrtnin ter opravil vzorčenje tal na dveh vrtovih, v bližini dveh vrtcev in na hmeljišču v okolici Slovenj Gradca, zaradi nasprotovanja civilne iniciative pa ni opravil dogovorjenega monitoringa zraka v času zadnjega škropljenja.



»Od Inštituta za okolje in prostor sem zahteval pojasnila in razloge za takšno odločitev,« pravi slovenjgraški župan Andrej Čas, ki trdi, da so na občini storili vse za pravočasno in celostno izvedbo monitoringa. »Nad stališčem civilne iniciative, da se meritve ne izvedejo, potem ko je Inštitut za okolje in prostor že potrdil ponudbo izvajalca s podrobnim opisom nalog in so se njeni predstavniki v začetku meseca strinjali z načrtom monitoringa, sem ogorčen. Ni namreč res, da bi bilo za izvedbo meritev premalo časa. Če bi bilo tako, nam izvajalec ne bi dal ponudbe ali pa bi nas pravočasno obvestil, da meritev ne more izvesti, in bi za to navedel tudi tehtne razloge,« pravi Čas.

Meritve zraka preložili na prihodnjo sezono

»Dogovorili smo se, da se meritve zraka izvedejo, ko se bosta obe sprti strani, torej civilna iniciativa in hmeljarji, s tem strinjali. Izvajalec meritev je bil prvi, ki je na sestanku izpostavil časovno stisko, civilna iniciativa pa je opozorila, da so kmetje hmelj že začeli pobirati. Po njihovem je sporen tudi način, saj je izvajalec meritev [Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v Mariboru] vnaprej obvestil izbranega hmeljarja, da bodo izvedli monitoring. Želja civilne iniciative je, da se nenapovedano izbere hmeljar in izvedejo meritve,« pove direktorica Inštituta za okolje in prostor iz Celja Cvetka Ribarič Lasnik. Inštitut, ki je v tem sporu koordinator, je monitoring zraka preložil na prihodnjo rastno sezono, ko izvajalcem meritev ne bo treba v hmeljiščih loviti zadnjega škropljenja.


 

Hmeljarji ogorčeni

»Vnaprej dogovorjen monitoring ni sprejemljiv, ker ne zagotavlja verodostojnih podatkov,« je prepričan predsednik Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja občanov Peter Metulj.

Hmeljarji so si monitoringa želeli in so pravočasno napovedali škropljenje ter dali na voljo 25 hmeljišč, kjer bi lahko inštitut opravil meritve. Andreja Hace v imenu hmeljarjev pravi: »Želeli smo si, da bi bile meritve končno opravljene in da bi prišli do rezultatov. Nad odločitvijo civilne iniciative smo razočarani.«

Devet pridelovalcev hmelja je na naslove treh predstavnikov civilne iniciative že julija po odvetniku v Mariboru poslalo pismo, v katerem jih opozarjajo, da njim v škodo širijo neresnice, obrekujejo in jih žalijo. Pozivajo jih, naj ne izkrivljajo dejstev in širijo neresnic, sicer bodo proti vsakemu posameznemu kršitelju sprožili kazenski pregon in vložili odškodninsko tožbo.


 

Negotovo nadaljevanje meritev

»Pomisleki civilne iniciative in inštituta, da konkreten način meritev ne vodi do realnih rezultatov, so bili podani tik pred izvedbo, kar je skrajno neresno in neodgovorno. Inštitut, ki je odgovoren in plačan za usklajevanje, je preučil in potrdil ponudbo izvajalca. Neljubi zaplet je očitno rezultat slabega usklajevanja, neodzivnosti in nestrokovnosti tistih, ki smo jim zaupali konkretne naloge,« pravi župan Čas in dodaja, da za nastali zaplet ni pripravljen prevzeti nikakršne odgovornosti. »Odločitev o nadaljevanju meritev bo odvisna od rezultatov v vzorcu tal in vrtnin,« napoveduje župan. Rezultati analiz bodo znani konec septembra.

Fitosanitarni inšpektorji so do 17. avgusta ugotovili le eno nepravilnost pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev na hmelju. Po zakonu o inšpekcijskem nadzoru so izrekli opozorilo, prekrškovnih postopkov pa niso uvedli.