V letu 2022 in leta 2021 v Sloveniji nismo zaznali nobenega primera okužbe z ošpicami, v letu 2020 pa šest primerov, ki so bili domnevno povezani z izbruhom v kranjski regiji, ki se je začel v novembru 2019.

 

V Evropi je bil pred pandemijo covida-19 zaznan vsakoletni porast primerov ošpic, tudi v Sloveniji smo imeli vse več izbruhov, čeprav smo bili v desetletju med 2000 in 2009 brez primerov ošpic, so sporočili z NIJZ.

 

V Sloveniji med pandemijo covida-19 ni bilo upada v precepljenosti s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR), je pa v zadnjih letih postopoma upadala precepljenost proti OMR z drugim odmerkom cepiva. Ker je bila v zadnjih letih precepljenost proti OMR pod 95 odstotki, v Ljubljanski regiji pa je občasno padla celo pod 90 odstotkov, je stroka za povečanje precepljenosti predlagala dodatne ukrepe. Eden od teh je, da vrtci ne sprejemajo necepljenih otrok proti ošpicam, saj je visoka precepljenost v kolektivih še posebej pomembna za varnost in zdravje vključenih v skupino. Ošpice namreč lahko pri nekaterih otrocih potekajo težje, z zapleti. V skupinah, kjer je precepljenost prenizka, se ob vnesenem primeru ošpice lahko hitro razširijo na vse necepljene in morda tudi na posameznike, ki so se cepili, pa niso razvili ustrezne zaščite. Za preprečevanje širjenja ošpic v populaciji je potrebna visoka precepljenost (vsaj 95 odstotkov).

 

Zaradi porasta števila primerov ošpic v Evropi pred pandemijo covida-19 so tudi nekatere evropske države na novo uvedle obvezno cepljenje proti ošpicam in dodatne ukrepe za povečanje precepljenosti.

 

Je bilo pa v pandemiji covida-19 opaziti upad v precepljenosti pri nekaterih drugih predšolskih in šolskih cepljenjih, kar naj bi bila po informacijah izvajalcev cepljenja predvsem posledica zamika v izvajanju cepljenja, ki je nastal zaradi izolacij, karanten, šole na daljavo in spremenjenega delovanja zdravstvenega sistema. Številni otroci zato niso bili cepljeni ob predvidenem času (kot to določa program cepljenja), ampak kasneje (npr. v naslednjem letu), kar se pozna pri podatkih o precepljenosti.

 

Precepljenost predšolskih otrok s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam znaša v povprečju 95,3 odstotka, najnižja, 90-odstotna pa je v kranjski regiji.

 

Zaščita po cepljenju je dolgotrajna, večinoma dosmrtna, potrjujejo na NIJZ.

 

Ker smo bili zaradi obvladovanja epidemije covida-19 dolga časa izolirani in izvajali vse možne varovalne ukrepe, se tudi preostali virusi niso pretirani širili. Zdaj pa spet kažejo zobe. Tudi respiratornega sincicijskega virusa je več: če je bil prej omejen le na zimsko sezono, zdaj kroži vse leto.