Zaskrbljenost med ljudmi vse večja

Ljubljana – Posamezniki na škofjeloškem, posebno tisti, ki zaradi zdravstvenih indikacij niso bili cepljeni pred ošpicam, trepetajo pred okužbo. Zelo zaskrbljeni so starši necepljenih otrok z oslabljenim imunskim sistemom. V stiski prihajajo k zdravnikom, ki imajo poleg rednega dela v zadnjem času opravka z odgovarjanjem na številne zaskrbljene klice.

Da se ne bi okužili, se ljudje že izogibajo preventivnih obiskov ambulant, nekateri starši svojih otrok v teh dneh raje ne pošiljajo k pouku, številni se, da ne bi tvegali okužbe, zadržujejo doma. Se je pa, odkar so se v zadnjih dneh ošpice začele hitro širiti, povečalo zanimanje za cepljenje.

Po besedah zdravnikov ljudi v teh kritičnih dneh najbolj zanima, kako naj preverijo cepilni status in če je število protiteles ustrezen pokazatelj zaščite pred ošpicami. Kadar se pri določenih vprašanjih znajdejo v zagati, se posvetujejo s strokovnjaki iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tam posebne telefonske linije, na kateri bi odgovarjali na vsa vprašanja o ošpicah, ki tarejo državljane, še niso odprli, se je pa povečalo število klicev v njihove ambulante. V vseh zdravstvenih ustanovah so okrepili obveščanje. Na Pediatrični kliniki so obnovili vsa interna navodila.
 

Dokazovanje virusa

Stroka glede širitve ošpic pomirja javnost. »Kaj hujšega se ne bi smelo razviti,« je dejal strokovni direktor Pediatrične klinike Marko Pokorn. Tudi prazniki bodo po njegovem mnenju pripomogli k umiritvi izbruhov bolezni, saj bo stikov med ljudmi manj. »Vse dokler imamo v dokaj dobro precepljeni populaciji vsakih deset dni nov primer ošpic, pomeni, da virus kroži in ne moremo biti popolnoma mirni,« je še dejal Pokorn.

Aleksander Stepanović, direktor ZD Škofja Loka pravi, da si ne bodo oddahnili, dokler od zadnjega diagnosticiranega primera ne mine inkubacijska doba. Povedal je, da z zaposlenimi težko obvladujejo razmere, ne ve pa, kako bo v prihodnje. Ravno s četrtka na petek so na ljubljansko infekcijsko kliniko prepeljali osebo, pri kateri so sumili, da ima ošpice.

Te je mogoče dokazati z izolacijo virusa ali virusnega genoma ter prisotnostjo protiteles IgM proti ošpicam v vzorcu seruma. Izolacije virusa ne izvajajo, ker je postopek dolgotrajen. Okužbo zato dokazujejo z ugotavljanjem prisotnosti virusa v respiratornih kužninah in urinu z metodo verižne reakcije s polimerazo in dokazom specifičnih protiteles razreda IgM.

Okužbo z ošpicami lahko najzanesljiveje potrdijo, kadar imajo na voljo tri vzorce istega bolnika: bris žrela, urin in kri. Podatkov o tem, koliko vzorcev vsakega posameznika, pri katerem so v zadnjem letu dokazovali ošpice, so testirali in s koliko metodami, zaradi varstva osebnih podatkov ni mogoče dobiti.

Letos so obravnavali že 41 primerov ošpic in dva pri tujcih. S povečevanjem števila obolelih se bližamo rekordni številki iz leta 2014, ko je zbolelo 54 ljudi. So zdravstvene ustanove pripravljene na sicer malo verjetno, a mogočo epidemijo? »Ošpice niso eksotična bolezen, pred leti so bile epidemije vsakih nekaj let, tudi v času sedanjega ZD Kamnik. Prav tako ni specifičnega zdravljenja in menim, da smo tudi na malo verjetno epidemijo dobro pripravljeni, bi pa seveda dodatno obremenila zdravstveno osebje,« je dejal Sašo Rebolj, prvi mož ZD Kamnik.

Zadnja epidemija bolezni – ne ošpic, ampak gripe – je bila v Sloveniji razglašena v okviru svetovne pandemije leta 2009.