Orbán in druščina požegnali slovensko predsedovanje

Obrat slovenske zunanje politike vlade Janeza Janše v smeri Višegrada se je dokončno potrdil ob včerajšnjem obisku Janševih političnih zaveznikov, predsednikov vlad iz višegrajske četverice – Madžarske, Češke, Slovaške in Poljske. Njihov obisk je toliko bolj pomemben in zgovoren, ker je Slovenija na začetku svojega predsedovanja svetu EU, slovenske prioritete predsedovanja pa so bile v ospredju zanimanja Višegrajcev.

Kljub temu da tako tesno sodelovanje med Slovenijo in državami višegrajske četverice ni opredeljeno v nobenem strateškem dokumentu države, povezanem z zunanjo politiko, je bil delovni obisk Višegrajcev namenjen usklajevanju načinov reševanja nekaterih problematik med slovenskim predsedovanjem svetu EU. Tesno ujemanje interesov vlade in višegrajske četverice je potrdil Janša: »Izjava predsednikov vlad višegrajske skupine, ki je bila sprejeta pred našim sestankom, v veliki meri odraža naše prioritete in v veliki meri tudi stališča, ki jih ima Slovenija do vseh teh aktualnih vprašanj.« Osrednje teme plenarnega zasedanja višegrajske četverice in slovenskega predsednika vlade Janše so bile prioritete predsedovanja Slovenije svetu EU, konferenca o prihodnosti Evrope in situacija na Zahodnem Balkanu.

Največ zanimanja so vzbudili nastop in sporočila Viktorja Orbána, najtesnejšega političnega in ideološkega zaveznika slovenskega premiera. »Imamo srečo, da Slovenija predseduje svetu EU. Imamo srečo, da je Janez Janša predsednik vlade, glede na to, da spada v protikomunistično skupino, zato ima zgodovinski horizont pri presojanju evropskih vprašanj. Pričakujemo, da bo Slovenija odlična predsednica sveta EU,« je povedal Orbán.



Kakšen je njegov horizont presojanja evropskih vprašanj, je Janša, ki ga evropska komisija, evropski parlament in druge evropske institucije pozivajo k spoštovanju vladavine prava, pojasnil v odgovoru na novinarsko vprašanje. Poudaril je, da Slovenija pripada državam, ki so bile na vzhodni strani železne zavese, na nesvobodni strani, in so se k EU priključevale kasneje. Tukaj po njegovem nastajajo razlike med demokratično razvitim zahodom celine in vzhodom, ki si vladavino prava tolmači po svoje.
 

Vzhodnjaški odnos do homoseksualnosti

Področje, na katerem so se v Ljubljani iskrile razlike med Višegradom in EU, so bile pravice istospolnih. Obiski tujih državnikov v Sloveniji po navadi ne zanetijo zanimanja v slovenski javnosti. Ob obisku višegrajskih veljakov je bilo drugače. Predstavniki skupnosti LGBTIQ so včerajšnji obisk premierov višegrajskih držav pospremili z izjavo, v kateri vlado pozivajo, da se pridruži skupini držav EU, ki so obsodile sovražne poteze Madžarske in Poljske do oseb​ LGBTIQ, še posebej pa kontroverzni zakon na Madžarskem.

Višegrajska četverica plus Slovenija včeraj stališča o madžarskem zakonu proti pedofiliji, ki med drugim ureja informiranje o homoseksualnosti v madžarskih šolah, niso podali. Janša je glede razprave o spornem madžarskem zakonu v evropskem parlamentu dejal, da »imamo veliko dokumentov, v katerih smo se uskladili in odgovarjajo na te izzive, pa nanje včasih pozabljamo«. Pri tem je omenil listino o temeljnih evropskih pravicah in citiral 14. člen, ki govori o svobodi izobraževanja.



In še: »Če pogledamo listino o temeljnih pravicah, vidimo, kaj so evropske in kaj so nacionalne pristojnosti.« S tem je Janša povedal, da ima suverenizem v državah višegrajske četverice absolutno prednost pred interesi EU kot politične skupnosti, utemeljene na vladavini prava. Poleg Orbána in Janše je najbolj suverenističen pogled na nadaljnji razvoj EU predstavil poljski premier Tadeusz Morawiecki. Izrazil je nasprotovanje centralizaciji EU in podprl idejo Evrope, ki jo sestavljajo močne nacionalne države, ki sodelujejo med seboj. Morawiecki tudi nasprotuje, da bi bile višegrajske zaveznice na evropski šahovnici. Češki premier Andrej Babiš je opozoril na pomen širitve EU, slovaški premier Eduard Heger pa je poudaril pomen cepljenja v boju proti četrtemu valu pandemije covida-19.

Predsednik vlade Janša je še povedal, da je Slovenija tradicionalno, odkar je znotraj EU, velikokrat sodelovala z višegrajsko četverico in da so velikokrat usklajevali prioritete. Poudaril je: »Veseli me, da lahko to počnemo, ko ima Slovenija dodatno odgovornost v smislu vodenja sveta EU, ko je pred nami in EU veliko izzivov, za katere moramo pravočasno poiskati odgovore.« Višegrajski četverici se je posebej zahvalil za pomoč med epidemijo, ko se EU še ni odzvala nanjo. V okviru srednje Evrope se je takrat izkazala velika solidarnost, je poudaril Janša in s tem posredno kritiziral Bruselj.