Dežele vzhajajočega gospodarstva

V Slovenijo danes prihajajo premieri štirih držav, ki so vključene v Višegrajsko skupino: češki Andrej Babiš, madžarski Viktor Orbán, poljski Mateusz Morawiecki in slovaški Eduard Heger. Trideset let stara višegrajska četverica se je v zadnjem času razvila v močno gospodarsko in tudi politično vplivno združbo.

Ko je konec prejšnjega meseca Varšava predala vodenje Višegrajske skupine Budimpešti, so se v poljskih Katovicah zbrali vsi njeni voditelji. Madžarski premier Viktor Orbán je ponovil tisto, zaradi česar je med pribežniško krizo Višegrajska skupina postala prepoznavna: skupina odločno nasprotuje evropskim kvotam za namestitev beguncev na stari celini. Njegov češki kolega Andrej Babiš je dodal še eno skupno točko, ki druži četverico: zagovarjanje jedrske energije. »Čudovito je, ker vodenje EU prevzema Slovenija. To bo velika priložnost, da predstavimo naša skupna stališča,« je dejal Babiš.

»Višegrajska skupina je postala pomembna sila znotraj Evropske unije,« je povedal Babišev poljski kolega Mateusz Morawiecki. Pohvalil je vlade vseh štirih držav, ker so se uspešno borile proti pandemiji in njenim posledicam. »To je bil tudi boj za zdravje našega gospodarstva, v katerem smo pomagali našim podjetjem in se trudili ohranjati nizko stopnjo brezposelnosti. Pri tej nalogi je Višegrajska skupina blestela,« je dodal. Kakor je pozneje razložil madžarski premier, bi bila višegrajska četverica, če bi bila ena sama enotna država, sedemnajsta najmočnejša gospodarska sila na svetu. V njej bi bila gospodarska rast dvakrat večja kot v Evropski uniji, medtem ko bi njen javni dolg znašal le štiri odstotke javnega dolga EU. »Po Nemčiji je v članicah Višegrajske skupine največ delavcev v EU,« je dejal Orbán.

Uspešnejši od Zahoda

»Pred pandemijo je dobro kazalo gospodarskemu in družbenemu razvoju na Češkem, Madžarskem, Poljskem in Slovaškem, medtem ko je bilo stanje v Nemčiji in Franciji skrb vzbujajoče. Če se bodo ti trendi obnovili – in nobenega razloga ni, da bi mislili drugače – bo Vzhod kmalu zasenčil Zahod,« je pred dnevi za ameriško revijo National Interest zapisal analitik Kevin McNamara. V pravi hvalnici Višegrajske skupine z naslovom Osrednji v Evropi: napredek višegrajske četverice je primerjal sveže in pretekle statistične podatke štirih nekdanjih socialističnih republik ter obeh voditeljic Zahodne Evrope, Francije in Nemčije, ter ugotovil, da nekoč zaostali Vzhod zdaj v marsičem prekaša Zahod.



»Gospodarsko in finančno področje v državah višegrajske četverice je, na primer, v precej boljšem zdravstvenem stanju kakor v Franciji in Nemčiji,« je ugotovil McNamara. In navedel podatke. Pred pandemijo je v državah Višegrajske skupine BDP zrasel povprečno za 4,3 odstotka na leto, v Franciji in Nemčiji pa za le 1,6 odstotka. Tako se je leta 2018 ta tako na Madžarskem kot na Poljskem zvišal za 5,1 odstotka, kar je trikrat več kot v zahodni dvojici držav. Celo na Češkem, ki se je tisto leto s triodstotno rastjo najslabše izkazala v četverici, so bili dvakrat uspešnejši kot v gospodarsko »vodilni« evropski državi Nemčiji. Po predvidevanju analitikov se bo ta razlika med razcvetajočim Vzhodom in zamirajočim Zahodom nadaljevala. Napovedujejo, da bo v naslednjem desetletju v državah višegrajske četverice BDP še vedno rasel okoli 3,5 odstotka na leto, medtem ko se Franciji obeta 1,1-odstotna, Nemčiji pa le 0,9-odstotna letna rast.

Vzhodna četverica držav prekaša zahodno dvojico še v marsičem drugem: pri vlaganju na nepremičninski trg, stopnji brezposelnosti, rasti plač, nižjih davkih, višini nacionalnih dolgov, vključenosti v globalno ekonomijo, nižanju stopnje kriminala itd. Celo po izobraženosti prebivalstva je Vzhod več kot enakovreden tekmec Zahodu. »Marsikdo bo začuden, ko bo izvedel, da imajo tri poljska mesta višji odstotek prebivalstva kot Berlin ali Pariz, prebivalci glavnih mest članic Višegrajske skupine pa imajo povprečno višjo stopnjo univerzitetne izobrazbe kot Berlinčani,« je zapisal ameriški analitik.