Oranževci se spet gibajo in se družijo

Ljubljana – Vsako jutro ob pol osmih je čas za polurno razgibavanje na prostem po vsej Sloveniji. Člani društva Šola zdravja, teh je 4634 in so večinoma upokojenci, so med epidemijo pogrešali telovadbo in druženje, ki sta se spet začela zadnji teden v maju. Oranževci, tako se imenujejo zaradi oranžnih majic, anorakov in flisov, s katerimi so zelo vidni in prepoznavni, se znova družijo v 211 skupinah po državi.

Imajo pa tudi veliko oboževalcev in skupin, ki telovadijo po njihovi metodi tisoč gibov. Zaradi jutranje ure so udeleženci večinoma upokojenci, njihova povprečna starost je 69 let. Vadbe se udeležujejo tudi turisti, na primer na Obali, v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah, ter zaposleni v času dopustov ali tisti, ki imajo dvoizmensko delo.

Samo desetina moških

Število članov društva Šola zdravja je v zadnjem desetletju zelo naraslo, leta 2010 jih je bilo 393, lani pa že 4387. Med njimi pa je samo desetina moških. V društvu ne vedo, zakaj se moški manj udeležujejo jutranje telovadbe, je pa to zanje značilno tudi v drugih podobnih programih. Da bi jih bolj spodbudili, da se vključijo v Šolo zdravja, so zanje pripravili poseben video, s katerim jih vabijo na telovadbo, toda do zdaj še niso zaznali večjega odziva.



Vadba poteka od pet do šest dni v tednu, vse leto. V vročih jutrih prestavijo uro in poiščejo senco. V zimskih dneh prestavijo vadbo na osmo uro, kot pravijo, se bolje oblečejo in hitreje migajo. Telovadijo na javnih površinah, kot so parki, ob morju, rekah, na športnih igriščih, pred gasilskimi domovi, pri fitnesih na prostem … »Naša prepoznavna barva je oranžna, ki je zelo pozitivna, in s to pozitivno energijo začenjamo vsak dan s telovadbo. Oranžna barva je sestavljena iz dveh, rumene, ki predstavlja sonce in svetlobo, ter rdeče, ki pomeni energijo in moč. Od tod tudi ime oranževci,« je povedala predsednica društva Zdenka Katkič.

Druženje in tkanje novih prijateljstev

Med epidemijo med njihovimi člani ni bilo nobenega okuženega, sami pa so izvajali vadbo doma: »Pogrešali so druženje, zato so bili v stiku po telefonu ali prek računalnika, povezovali so se prek aplikacije Zoom in skupaj telovadili. Izkazalo se je, da so člani med seboj zelo povezani, poskrbeli so tudi za najšibkejše. Hitro smo se prilagodili in za naše člane posneli kar štiri filme, kako pravilno izvajati vaje po metodi tisoč gibov. Posamezen film si je ogledalo že več kot 6000 ljudi. Člani so vsako jutro sami telovadili v domačem okolju, na dvorišču, balkonu, vrtu, v stanovanju, saj naučene vaje tisoč gibov dobro poznajo.«



Pri vsem tem pa nista pomembna samo telovadba in zdravo gibanje, temveč tudi druženje in tkanje novih prijateljstev. »Ker so naši člani, ki so večinoma starejši od 65 let, vsak dan aktivni, lahko dlje časa sami skrbijo zase v svojem domačem okolju, niso odvisni od tuje pomoči, ne potrebujejo domske oskrbe in ne povzročajo družbi dodatnih stroškov za zdravstvene in domske storitve. Prav tako je pomemben socialni vidik, socialna aktivacija starejših, manj je depresije in psihičnih bolezni. Velik in pozitiven je tudi vpliv na zmanjšanje sarkopenije in osteopenije ter sploh na zdravstveno stanje naših članov. V času krize zaradi koronavirusa ni zbolel ali umrl nihče,« razlaga Zdenka Katkič.

Družabni dogodki in skupna potovanja

Vadba je brezplačna, letna članarina društva je 20 evrov. Članom poleg brezplačne jutranje telovadbe ponujajo tudi možnost brezplačnega izobraževanja, kako pravilno izvajati vaje tisoč gibov, poučna zdravstvena predavanja, organizirajo družabne dogodke, kot so občni zbor, vseslovensko srečanje, v organizaciji turističnih agencij tudi skupna potovanja in izlete ter še mnogo drugih ugodnosti, na primer časopis Šole zdravja, tedenske novičke in veliko druženja.



Lani so izvedli 19 izobraževanj za vaditelje v vseh slovenskih regijah, udeležilo se jih je več kot 900 članov. Izobraževanje je razdeljeno na teoretični in praktični del. Vsaka skupina ima namreč od tri do pet usposobljenih prostovoljcev, ki kažejo vaje. Za prostovoljce je izobraževanje brezplačno.
 

69
let je povprečna starost oranževcev

Delujejo že štirinajst let

Projekt Šola zdravja sicer deluje že od februarja 2006, ko je nastala prva skupina v Celju. Oktobra 2009 so se registrirali kot društvo. Ustanovili so ga zdravnik Nikolay Grishin, Zdenka Katkič in Ema Perkovič. Ustanovitelji so vedno aktivni. Ustanovitelj in idejni vodja Grišin ima redna strokovna predavanja in izobraževanja. Katkičeva je že deset let predsednica društva in prejemnica občinskih in državnih priznanj, Perkovičeva pa je lani prejela državno priznanje, plaketo državnega sveta za najzaslužnejše prostovoljce.

Ministrstvo za zdravje ta projekt financira od leta 2015 in tudi lani so prejeli sklep o financiranju v prihodnjih treh letih, do leta 2022. Projekt podpirajo še Fundacija za šport, Slovenska filantropija in prostovoljstvo.org. Kot pravi Katkičeva, je prispevek vseh, ki jih redno podpirajo, od občin, ministrstev do društev, zelo pomemben, predvsem ko gre za svetovanje, izobraževanje in redno ali občasno financiranje.