Onesnažen zrak je večje tveganje za smrt kot tobak

Onesnažen zrak je po podatkih iz zadnjega globalnega poročila o kakovosti zraka, ki ga je prvič v sodelovanju z Unicefom izdelal neprofitni Inštitut za zdravstvene učinke s sedežem v ZDA, v letu 2021 povzročil kar osem milijonov smrti. S tem je postal drugi največji dejavnik tveganja za smrt tako odraslih kot otrok do petega leta starosti. Za več smrti – dobrih deset milijonov - je pri odrasli populaciji kriv le še visok krvni tlak, pri najmlajših pa podhranjenost.

Za kako obsežen problem gre, dokazuje podatek, da je škodljivim ravnem PM 2,5 izpostavljenega kar 99 odstotkov svetovnega prebivalstva in da zgolj tem delcem stroka pripisuje kar 7,8 milijona smrti. Nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca, možganska kap, sladkorna bolezen, pljučni rak in kronično obstruktivna pljučna bolezen, sicer nosijo do 90 odstotkov bremena bolezni zaradi onesnaženega zraka. Onesnaženost zraka pri odraslih že predstavlja večje tveganje za smrt kot tobak in nezdrava prehrana.

V Evropi so PM 2,5 v letu 2021 pripisali 253.000 prezgodnjih smrti, smrt še 52.000 so povzročile emisije dušikovih oksidov, 22.000 Evropejcev pa je umrlo zaradi izpostavljenosti ozonu. V Sloveniji smo zaradi škodljivega vpliva PM 2,5 v 2021 zabeležili 1190 prezgodnjih smrti, zaradi dušikovega dioksida 160, izpostavljenost ozonu pa je zahtevala življenja 140 ljudi.

Indija, New Delhi. FOTO: Wikipedia

Poročilo na osnovi podatkov več kot dvesto držav navaja, da skoraj vsak človek na zemlji vsak dan vdihne nezdravo raven onesnaženega zraka, kar ima daljnosežne posledice za zdravje. Letošnje poročilo prvič vključuje ravni izpostavljenosti dušikovemu dioksidu (NO 2 ) in posledice, ki jih ima za zdravje – med drugim tudi za razvoj astme pri otrocih. Izpušni plini v prometu so glavni vir NO 2, kar pomeni, da so gosto poseljena mestna območja, zlasti v državah z visokim dohodkom, pogosto izpostavljena najvišjim stopnjam izpostavljenosti NO 2 in vplivom na zdravje. Med najbolj ranljivimi so otroci in starejši v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.

Osupljive neenakosti v zdravju

Onesnažen zrak je kriv za prezgodnje porode, nižjo porodno težo otrok, za astmo in druga pljučna obolenja; tudi za raka pri otrocih. Onesnažen zrak vsak dan zahteva skoraj dva tisoč smrti otrok, ki še niso dopolnili niti pet let.

V 2021 je bila izpostavljenost onesnaženemu zraku povezana z več kot 700.000 smrtmi otrok do 5. leta; pol milijona teh smrti gre pripisati trdim gorivom, ki jih zlasti gospodinjstva v Aziji in Afriki uporabljajo za kuhanje v zaprtih prostorih.

Bolezni, ki jih povzroči onesnaženje, poleg otrok prizadenejo predvsem ljudi v starejših starostnih skupinah. FOTO: Shutterstock

Izpostavljenost majhnih otrok onesnaženemu zraku je po navedbah poročila povezana s pljučnico, za katero umre eden od petih otrok po vsem svetu. Stopnja umrljivosti otrok, mlajših od 5 let, povezana z onesnaženostjo zraka, je v Vzhodni, Zahodni, Srednji in Južni Afriki kar 100-krat višja kot v državah z visokimi dohodki.

Malo dobrih novic med slabimi

Ena redkih dobrih novic med pretežno slabimi pa je po mnenju avtorjev poročila podatek, da se od leta 2000 število smrti zaradi onesnaženega zraka v gospodinjstvih po svetu zmanjšalo za 36 odstotkov oziroma da je v zadnjih dveh desetletjih stopnja umrljivosti med najmlajšimi upadla za več kot polovico. Napredek gre pripisati tudi boljšemu dostopu do zdravstvene oskrbe, hrane in večji ozaveščenosti o nevarnostih, ki jih prinaša izpostavljenost onesnaženemu zraku.

Evropska sredstva za Lastovko

Bolezni srca, pljučnega raka in kroničnih pljučnih bolezni predstavljajo skoraj 90 % celotnega bremena bolezni zaradi onesnaženega zraka. FOTO: Dejan Javornik

Poročilo navaja, da so se številne države z najvišjo stopnjo onesnaženosti zraka končno »odločno spopadle s problemom«. Kot omenjajo, v Afriki, Latinski Ameriki in Aziji med drugim nameščajo tudi omrežja za spremljanje onesnaženosti zraka. Sistem za opozarjanje na onesnaženost zunanjega zraka Lastovka, ki bo zajemal tudi informacije o kakovosti padavin, se obeta tudi Sloveniji. Ministrstvo za kohezijo in razvoj je zanj odobrilo 2,5 milijona evrov evropskega denarja.