Od petka v Italiji novi omejevalni ukrepi proti koronavirusu

21.22 Italija uvaja nove ukrepe proti koronavirusu

Italija v boju proti širjenju novega koronavirusa uvaja nove omejevalne ukrepe. Premier Giuseppe Conte je ponoči podpisal odlok, ki bo veljal od petka do začetka decembra, eno osrednjih določil pa je prepoved izhodov med 22. in 5. uro po vsej državi. Tovrstne prepovedi so doslej veljale le v posamičnih deželah. Oblasti so sprva napovedale, da bo odlok začel veljati že v četrtek. A je premier drevi sporočil, da se bo to zgodilo šele v petek.

V skladu z omejitvami bodo zaprti muzeji in razstave, sredstva javnega prevoza bodo lahko le polovično zasedena. Trgovski centri bodo ob koncih tedna zaprti, odprte bodo le trgovine z živili, lekarne in kioski. V največji možni meri naj bi ljudje delali od doma. Šolarji od 6. leta naprej bodo morali pri pouku ves čas nositi zaščito za predel nosu in ust. Na srednjih šolah bo pouk potekal na daljavo.

V boju proti novemu koronavirusu vlada obenem sledi novi strategiji s tremi različnimi območji tveganja. Na ta način bodo oblasti ciljno odgovarjale na razmere v posamičnih deželah glede na epidemiološko sliko in državi prihranile splošno karanteno, kakršna je veljala marca in aprila. 20 italijanskih dežel bo glede na faktor prenosa okužb in druge parametre razdeljenih na rdeča, oranžna in rumena območja. Pri tem bodo med drugim upoštevani kriteriji, kot so število bolnikov v bolnišnicah in na intenzivni negi, število okuženih v domovih za starejše in obolelih v domači izolaciji.



Na rdečih območjih, med katera trenutno spadajo Dolina Aoste, Piemont, Lombardija in Kalabrija, naj bi uvedli omejitve gibanja. Prebivalci bodo lahko domovanja zapustili zgolj iz službenih ali zdravstvenih razlogov ter zaradi spremstva otrok v šolo. Tovarne in drugi industrijski obrati bodo ostali odprti.

Zaprti bodo fitnes centri, s športom pa se bo mogoče ukvarjati le nedaleč od doma, pri tem pa vzdrževati medsebojno razdaljo enega metra. Zaprte bodo vse storitve, ki niso nujne, denimo frizerski saloni in kozmetični saloni. Zaprti bodo tudi gostinski obrati, mogoča bosta le dostava in prevzem hrane. Tovrstno ukrepi bodo na rdečih območjih v veljavi najmanj dva tedna, pojasnjuje APA.

V Italiji so v zadnjem dnevu potrdili 30.550 novih primerov okužbe z novim koronavirusom. Umrlo je še 352 bolnikov s covidom-19, skupaj 39.764. Aktivno okuženih je v slovenski zahodni sosedi 443.235 ljudi. V bolnišnicah je 22.116 covidnih bolnikov, kar je približno tisoč več kot v torek. Od tega jih je na intenzivni negi 2292, kažejo podatki italijanskega ministrstva za zdravje.

20.49 V Črni gori ob porastu okužb s koronavirusom zaostrujejo ukrepe v mestih

Črnogorske oblasti ob porastu okužb z novim koronavirusom zaostrujejo ukrepe v več mestih po državi, med drugim v Podgorici. Porast okužb epidemiologi pripisujejo množičnemu zbiranju v zadnjih dneh, predvsem na pogrebu metropolita Srbske pravoslavne cerkve v Črni gori Amfilohija. V zadnjem dnevu so sicer potrdili rekordnih več kot 870 novih okužb. V Črni gori so v zadnjem dnevu ob 2004 testiranjih potrdili 874 novih okužb z novim koronavirusom, kar je največ doslej. Tako kot v zadnjih dneh, ko so prav tako beležili dnevne rekorde, so polovico novih primerov potrdili v Podgorici. Trenutno imajo v državi 5638 aktivno okuženih ljudi, kar je 895 na 100.000 prebivalcev, je sporočil črnogorski inštitut za javno zdravje.

Hiter porast okužb epidemiologi pripisujejo predvsem nespoštovanju ukrepov in množičnemu zbiranju v zadnjih dneh, predvsem na pogrebu vodje Srbske pravoslavne cerkve v Črni gori, metropolita Amfilohija. Na pogrebu metropolita, ki je pretekli teden umrl za covidom-19, se je v nedeljo v Podgorici zbralo več tisoč ljudi.

Pogreba se je udeležil tudi patriarh Srbske pravoslavne cerkve Irinej. V cerkvi so za srbsko tiskovno agencijo Tanjug danes potrdili, da so poglavarju SPC na testu potrdili okužbo z novim koronavirusom. Šlo je za redno testiranje, patriarh pa nima simptomov in je dobrega zdravja, so dodali. Sedaj je v bolnišnici za bolnike s covidom-19 v Beogradu.



Zaradi alarmantnih epidemioloških razmer se je inštitut za javno zdravje odločil za zaostritev ukrepov v Podgorici, Cetinju, Budvi in Ulcinju. Od petka bodo tam zaprti gostinski objekti in šole. Poleg tega se člani različnih gospodinjstev ne bodo smeli družiti v stanovanjih in hišah. Ti ukrepi bodo veljali najmanj 14 dni. Takšni ukrepi so že septembra in oktobra prinesli izboljšanje epidemioloških razmer v nekaterih mestih, potem ko je po predvolilnih zborovanjih naraslo število okužb. Epidemiologi upajo, da se bo to zgodilo tudi zdaj.

18.05 Društvo OnkoMan v letošnjem novembru z opozorili o vplivu epidemije na onkološke bolnike

Slovensko onkološko društvo za moške OnkoMan v letošnjem tradicionalno moškem mesecu novembru izpostavlja problematiko pljučnega raka in stisko obolelih, ki je v luči trenutnih epidemioloških razmer še večja. Pri zdravljenju sta namreč ključna zgodnje odkrivanje bolezni in pravočasen obisk zdravnika, ki pa je v danem položaju otežen, opozarjajo.

17.54 Turistični delavci se po koronski krizi bojijo še dolžniške

Mnogi turistični ponudniki in gostinci se v koronski krizi ne soočajo le z izgubami, ampak ustvarjajo tudi negativen denarni tok. To pomeni, da bo koronski krizi, po kateri bo panoga le počasi okrevala, sledila še dolžniška, sta na spletnem dogodku opozorila Gregor Jamnik in Martin Jezeršek. Turizem zato poziva državo k nepovratni finančni pomoči. Leto, ki ga je zaznamovala globalna pandemija covida-19, je za turizem katastrofalno. »Beležimo najslabše poslovno leto v zgodovini hotelirstva,« je v spletnem pogovoru v organizaciji centra poslovne odličnosti ljubljanske ekonomske fakultete opozoril predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in direktor ljubljanskega hotela Slon Gregor Jamnik. »Izgube štejemo v milijonih. 200-sobni hotel v centru Ljubljane bo denimo letos ustvaril 1,3 milijona evrov čiste izgube in, kar je še bolj nevarno, pol milijona evrov negativnega denarnega toka,« je posvaril Jamnik.

Negativni denarni tok je problematičen, ker zahteva dodatne vire denarja, sicer lahko podjetje pristane v stečaju. »Mestni hotelirji si izposojamo likvidnostna sredstva in se zadolžujemo na dolgi rok, izključno da bomo preživeli. Zelo strašljivo je pomisliti, kako dolgo bo kriza še trajala in kako jo bomo sploh preživeli. Ko se bo ta kriza zaključila, pa se bo začela dolžniška kriza,« je opozoril.



Da je tudi pri večini gostincev letošnja bilanca katastrofalna, je dodal Martin Jezeršek iz podjetja Jezeršek gostinstvo. »Tudi mi se precej ukvarjamo z denarnim tokom, razmišljamo, kako se prebiti do točke, ko se bo trend obrnil navzgor," je priznal.
Dodal je, da so sicer v Jezeršek gostinstvu zaenkrat uspeli zadržati ključne zaposlene, čeprav so se pogoji dela poslabšali - zaposleni so na čakanju, plače so nižje in podobno. »Bo pa to težava okrevanja, dolžniška kriza bo gotovo nastala in za nekaj let ustavila razvoj in rast plač v turizmu. Delovni pogoji v turizmu se bodo v primerjavi z drugimi panogami poslabšali, panoga pa bo na račun tega manj konkurenčna za kakovostne kadre,« je bil prepričan. Tako Jamnik kot Jezeršek sta se strinjala, da se na področju prenosa dela storitev na splet sicer kaže potencial, a vendar v celoti to enostavno ni mogoče. Jamnik je zato poudaril, da si turistični delavci v okviru sveta za turizem pod okriljem gospodarskega ministrstva prizadevajo vlado prepričati, da panogi pomaga z neposredno finančno pomočjo.

V šestem protikoronskem zakonu želijo rešitev, s katero bi velikim podjetjem država lahko pokrila 70 odstotkov bodisi letošnjih stroškov v času prizadetosti, lanskoletnih prihodkov ali letošnje izgube. Pri malih podjetij bi pomoč lahko dosegla 90 odstotkov. Nepovratna državna pomoč, kot sta jo svojim podjetjem že zagotovili Nemčija in Avstrija, je v samem središču njihovih zahtev.

Vodja letaliških storitev v Fraportu Slovenija Janez Krašnja je priznal, da se za letalsko industrijo končuje katastrofalno leto, , okrevanje na predkoronske številke pa bo trajalo vsaj do leta 2024. A letalski potnik bo tudi v prihodnje tisti, ki bo trošil največ.
Že ta hip je z ljubljanskega letališča v prodaji v prihodnjem poletnem voznem redu 17 destinacij, je izpostavil.  Se bo pa morala po oceni Krašnje tudi celotna potovalna industrija naučiti živeti z novim koronavirusom.




16.46 V Srbiji prvič več kot 2000 novih okužb s koronavirusom

V Srbiji so v minulih 24 urah ob 12.617 testih potrdili 2412 novih okužb z novim koronavirusom, kar je največje dnevno število okužb od začetka epidemije. Zaradi covida-19 je umrlo šest bolnikov. Epidemiološke razmere v Srbiji se slabšajo najhitreje v Evropi, so opozorili v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).

Največ na novo okuženih so v minulih 24 urah potrdili v Beogradu, kjer so našteli 1106 novih primerov. V bolnišnicah zdravijo 2014 obolelih s covidom-19, med katerimi jih je 53 na ventilatorjih, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Podatki srbskega ministrstva za zdravje kažejo, da so od izbruha epidemije v Srbiji potrdili nekaj manj kot 53.500 okužb, umrlo pa je skupno 850 bolnikov s covidom-19. Doslej so opravili več kot 1,37 milijona testov.

Število okuženih se je v Srbiji v zadnjih dveh tednih povečalo za več kot štirikrat, so opozorili v beograjski pisarni WHO. Direktor pisarne Marijan Ivanuša je v današnjem pogovoru za Tanjug izpostavil, da se glede na število na novo okuženih epidemiološke razmere v Srbiji najhitreje slabšajo v primerjavi z ostalimi evropskimi državami. Meni, da je zato potrebno razmisliti o dodatnih ukrepih. Če ukrepov ne bodo pravočasno zaostrili, bodo izgubili nadzor nad epidemijo, kot se je to zgodilo v številnih evropskih državah, je opozoril. Omenil je tudi Slovenijo, ki je v skupini držav, ki so do jeseni imele odlično epidemiološko sliko, zdaj pa se soočajo z velikim številom okužb.



16.11 Okužbe tudi v Domu za starejše Bor na Črnem vrhu nad Idrijo

Z okužbami so se soočili tudi v Socialno varstvenemzavodu Vitadom - poslovni enoti Domu za starejše Bor na Črnem vrhu nad Idrijo. Deset oskrbovancev, pri katerih je bil test na koronavirus pozitiven premeščajo v t.i. rdečo cono, urejeno izven doma, in sicer v prostore bližnjega Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Medvedje Brdo. Okuženih je tudi pet zaposlenih, so še sporočili iz občinskega štaba CZ Idrija. Sicer pa v domu še čakajo na rezultate vseh včeraj oddanih brisov.

15.36 Poljska še zaostruje ukrepe za zajezitev virusa

Poljska bo zaradi slabšanja epidemiološke slike v soboto še zaostrila ukrepe za zajezitev novega koronavirusa, je danes napovedal poljski premier Mateusz Morawiecki. Med drugim bodo zaprli večino trgovin v trgovskih centrih in gledališča. Morawiecki je ob tem poudaril, da so samo še en korak oddaljeni od karantene za celotno državo.

Poljski premier je danes napovedal, da bodo od sobote v okviru zaostrovanja ukrepov za zajezitev širjenja virusa zaprte vse trgovine v trgovskih centrih, z izjemo živilskih trgovin, lekarn in ponudnikov storitev. Do najmanj 29. novembra bodo zaprti tudi gledališča, kinematografi in galerije, je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Hoteli pa bodo lahko sprejemali samo goste, ki bodo na službeni poti. Po novem se bodo na daljavo šolali tudi otroci od 1. do 3. razreda osnovne šole. Doslej je to veljalo že za starejše šolarje in dijake. Če ti ukrepi ne bodo delovali in se bo epidemija še krepila, »je naslednji korak popolna karantena po vsej državi«, je poudaril Morawiecki.

Ukrepe za zajezitev virusa so sicer na Poljskem že doslej precej zaostrili. Obvezno je nošenje zaščitnih mask na javnih mestih, restavracije pa lahko prodajajo le hrano za prevzem ali dostavo na dom. Zaprti so bazeni in telovadnice po vsej državi.
Danes iz države znova poročajo o rekordnem številu novih okužb in smrtnih žrtev covida-19 v zadnjem dnevu. Potrdili so 24.692 novih primerov okužbe s koronavirusom, umrlo pa je še 373 covidnih bolnikov. Skupaj je tako število potrjenih okužb v tej državi doseglo že skoraj 440.000, število smrti pa 6500. Aktivno okuženih je trenutno okoli 264.000 ljudi, več kot 18.600 jih potrebuje bolnišnično zdravljenje, od tega jih je dobrih 1600 na ventilatorjih.



15.32 OZS dopolnil seznam predlogov za šesti protikoronski paket

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je vladi danes poslala dodaten nabor ukrepov za pomoč gospodarstvu in jo pozvala, naj jih vključi v šesti protikoronski paket. Kot so pojasnili na zbornici, so predloge ukrepov sicer posredovali že prejšnji mesec, a so zaradi razvoja drugega vala epidemije seznam dopolnili.

15.19 Soboška bolnišnica na robu zmogljivosti, pozivajo na pomoč

V Splošni bolnišnici Murska Sobota je danes 124 bolnikov s covidom-19, od tega 15 na intenzivni negi. To so njihove skrajne zmogljivosti, zato pričakujejo pomoč drugih bolnišnic. Glede na število prebivalcev imajo namreč največ hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 v državi.

Kot pravi direktor bolnišnice Bojan Korošec, bo glede na napovedi o povečevanju bolnikov s covidom-19 v prihodnjih tednih zelo težko, ker bo naraščalo tudi število bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego. »Rešitev je edino v možnosti, da se tudi druge bolnišnice vključujejo v reševanje tega 'presežka' naših bolnikov, sicer pa preproste in hitre rešitve ni,« dodaja Korošec. O tem se je vodstvo bolnišnice danes pogovarjalo z državno sekretarko za področje zdravstva v kabinetu predsednika vlade Jelko Godec. Slednja upa, da se bodo ob pomoči drugih bolnišnic lahko dogovorili tudi o prerazporeditvah kadra tudi iz drugih javnih zdravstvenih zavodov. Sicer pa je pohvalila zdravstveno osebje in vodstvo, ker da se zelo dobro spopadajo koronskimi razmerami. »Pohvalno za to bolnišnico je predvsem to, da se kljub manjšemu načrtovanju števila postelj trudijo povečati zmogljivosti, saj so jih predvideli 95, zdaj pa jih je 126,« je povedala.

Tudi strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar pričakuje sodelovanje drugih bolnišnic in pravi, da bolnike še naprej sprejemajo, večje težave pa imajo pri odločitvah, katere paciente lahko vozijo drugam, in pri zagotavljanju negovalnih zmogljivosti, ki jim jih trenutno zagotavlja bolnišnica Ormož. Vzroki za največji delež hospitaliziranih med obolelimi so po njegovi oceni specifičnosti Pomurja, ki se kažejo v socialni problematiki in ekonomski šibkosti. 

Čeprav imajo v bolnišnici za najtežje paciente predvidenih 12 postelj, zdaj pa jih je 15, po Grabarjevih besedah še vedno zagotavljajo varno obravnavo vsakemu, ki se mu stanje poslabša. V bolnišnici je trenutno 95 okuženih z novim koronavirusom, 11 se jih je vrnilo na delo, iz različnih razlogov je od skupno zaposlenih 1336 na bolniškem dopustu 177, od tega 58 zdravstvenih delavcev za nego, ki jih najbolj primanjkuje.

15.00 V UKC Maribor imajo 140 pacientov s covidom, zbolelo je 132 zaposlenih

V UKC Maribor so imeli včeraj hospitaliziranih 140 bolnikov s covidom, od tega 30 na intenzivnem zdravljenju, kar v primerjavi z dnevom prej predstavlja tri intenzivne bolnike več. Prav tako jih je več umrlo – in sicer šest; število vseh umrlih znaša 33. Skupno število vseh doslej odpuščenih bolnikov s covidom je včeraj znašalo 175. Zaradi covida je bilo odsotnih 132 zaposlenih, od tega 25 zdravnikov in 58 delavcev zdravstvene nege.

Od danes pa vse do nadaljnjega zapira vrata protibolečinska ambulanta. Za vse informacije se pacienti lahko obrnejo na pisarno oddelka za anestezijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin na telefonsko številko 02/ 321 15 68.

14.50 Bolnišnice že prejemajo pomoč s primarne ravni

Poziv bolnišnic in ministrstva za zdravje, da pri obvladovanju epidemije covida-19 bolnišnicam priskočijo na pomoč zdravstveni delavci s primarne ravni, je ponekod že dal rezultate. Medtem ko v bolnišnicah v Novem mestu in Topolšici za zdaj razmere obvladujejo z lastnim kadrom, so pomoč med drugim dobili oziroma jo bodo v bolnišnicah v Murski Soboti in Šempetru. Nekaterim bolnišnicam pomagajo prostovoljci.

V Splošni bolnišnici Murska Sobota bo v prihodnjih dveh tednih pomagalo sedem diplomiranih medicinskih sester oziroma diplomiranih zdravstvenikov iz Zdravstvenega doma (ZD) Murska Sobota, ZD Lendava, ZD Gornja Radgona in iz Psihiatrične bolnišnice Ormož.

Šempetrski bolnišnici sta pomoč ponudila ZD Ajdovščina in ZD Nova Gorica. Prvi jim bo v prihodnjih dneh priskočil na pomoč z dvema zaposlenima v zdravstveni negi, iz novogoriškega ZD bodo na pomoč prišli trije zaposleni v zdravstveni negi. 

Na Gorenjskem je bilo v zadnjem tednu oktobra v delo Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka glede na potrebe vključenih skupno šest diplomiranih medicinskih sester in ena srednja medicinska sestra, ki so sicer zaposlene v Osnovnem zdravstvu Gorenjske, po 1. novembru pa je v delo tega centra stalno vsak dan vključena ena diplomirana medicinska sestra. Direktor centra Jože Veternik pravi, so prejeli prošnjo Splošne bolnišnice Jesenice, a trenutno kader potrebujejo za delo v ambulantah za covid-19 pri jemanju brisov, na triažnih točkah, za cepljenje proti gripi, za pomoč družinskim zdravnikom, za nadomeščanje zbolelega kadra, pa tudi za dodatno pomoč v ambulanti nujne medicinske pomoči za dodatno reševalno ekipo, ki dela 24 ur na dan.

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, kjer imajo trenutno hospitaliziranih 51 bolnikov, od tega šest  bolnikov v intenzivni enoti, so na pomoč pozvali zdravnike koncesionarje, a se niso javili. Izjema je zdravnica, ki že sicer sodeluje z bolnišnico. So se pa na nedavni poziv za pomoč v laboratoriju odzvali študentje mikrobiologije, ki so jih že vključili v delo. Kot pravijo, je kader zdravstvene nege iz ZD Slovenj Gradec in ZD Ravne na Koroškem prerazporejen na druga delovišča v lastnih ustanovah, zato ne morejo pomagati v bolnišnici. So pa bolnišnici na voljo prostovoljci Rdečega križa Slovenj Gradec, bolnišnica je sporočila tudi potrebe po študentskem delu za študente s področja medicine in zdravstvene nege.

14.40 Kurzschluss na pomoč mladim didžejem

Organizatorji elektronskih dogodkov Kurzschluss so bili zaradi epidemije koronavirusa primorani odpovedati vse dogodke. Pri tem so se odločili, da opozorijo na stisko mladih glasbenikov, ki so v aktualni krizi ostali brez dohodkov, in zagnali kampanjo #PushTheMusicForward, prek katere bodo zbirali donacije. V sklopu kampanje #PushTheMusicForward bodo mladi slovenski didžeji, ki jih je v preteklosti gostil Kurzschlussov drugi oder, kot sporočajo, dvakrat na teden ustvarjali glasbene mikse za vsa razpoloženja in trenutke v »novem svetu«. Poslušalci jih bodi lahko »v zameno za glasbene užitke podprli s poljubnim zneskom«, ki ga bodo nakazali na PayPal račun posameznega didžeja.

Prvi bo svojo mešanico ritmov predstavil mladi up elektronske glasbene scene Ian Sound. 

14.30 Rossija do petka oziroma nedelje najbrž še ne bo

Italijanski motociklistični zvezdnik Valentino Rossi, ki je zaradi covida-19 izpustil zadnji dve dirki svetovnega prvenstva v motoGP, je še vedno pozitiven na novi koronavirus. Kot je sporočila njegova ekipa Yamaha, je zato njegov nastop na petkovi veliki nagradi Evrope ter nato na nedeljski VN Valencie negotov. Namesto Rossija bo na dirki nastopil 25-letni Američan Garrett Gerloff, ki Yamaho sicer zastopa v svetovnem prvenstvu superbike.

14.20 Belgijske bolnišnice se polnijo

V Belgiji število bolnikov s covidom-19 v bolnišnicah še naprej narašča. V zadnjem dnevu so sprejeli 876 novih bolnikov s to boleznijo, kar je največ doslej. Še naprej se povečuje tudi število bolnikov s covidom na intenzivni negi. So pa v zadnjem tednu prvič po dveh mesecih zaznali upad novih okužb z novim koronavirusom na tedenski ravni. V belgijske bolnišnice so v zadnjih 24 urah sprejeli 876 novih bolnikov s covidom-19, kar je največ od začetka epidemije. Število novih hospitalizacij se še ne umirja. Trenutno je v tamkajšnjih bolnišnicah 7485 bolnikov s covidom, kar je največ od začetka epidemije v državi. Še pred enim tednom jih je bolnišnično oskrbo potrebovalo skoraj 2000 ljudi manj.

Še naprej narašča tudi število bolnikov s covidom na intenzivni negi. Trenutno jih je 1351, medtem ko jih je bilo pred enim tednom 912. Kar 2000 postelj na intenzivnih oddelkih, ki so bile na voljo v začetku tedna, bi tako lahko bile zasedene že do konca tedna. 

Med 25. in 31. oktobrom je na dan v povprečju umrlo 136,1 bolnika s covidom-19, v tednu pred tem pa 61,3. V zadnjem dnevu so imeli 258 novih smrtnih žrtev, s čimer je skupno število preseglo 12.000, še kažejo podatki belgijskih zdravstvenih služb.

14.15 Rekordno število novih smrti v BiH

V Bosni in Hercegovini so v zadnjem dnevu potrdili več kot 1700 primerov okužbe z novim koronavirusom, umrlo pa je 39 obolelih s covidom-19, kar je največ v enem dnevu od začetka epidemije. Preobremenjeni zdravstveni sistem v državi se sooča z vse večjimi pritiski. Okužbo z novim koronavirusom so potrdili pri 1234 ljudeh iz Federacije BiH in 500 iz Republike Srbske.
V Federaciji BiH je v zadnjem dnevu umrlo 16 ljudi, v Republiki Srbski pa 23, od tega samo v Banjaluki devet. To mesto je še naprej eno največjih središč okužb v državi – v zadnjih 24 urah so tam potrdili 218 primerov. Največ jih je bilo sicer še vedno v Sarajevu, in sicer 300.

13.40 V Avstriji prvič več kot 6000 okužb

V Avstriji so v zadnjih 24 urah potrdili 6211 novih okužb z novim koronavirusom. V bolnišnicah se trenutno zdravi 2584 bolnikov s covidom-19, od tega 383 na oddelkih intenzivne nege, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Največ okužb so ponovno potrdili v zvezni deželi Zgornja Avstrija, in sicer 1510, sledi Spodnja Avstrija z 880 novimi okužbami. Skupno so doslej v Avstriji potrdili 125.099 okužb z novim koronavirusom.

13.25 Sindikati vladi poslali 32 predlogov ukrepov

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je vladi poslala 32 predlogov ukrepov za šesti zakonodajni paket za blažitev posledic epidemije covida-19. Med drugim predlaga zamrznitev cen osnovnih življenjskih potrebščin, finančno podporo različnim skupinam prebivalstva, spodbujanje nakupov slovenskih izdelkov in subvencije za nove zaposlitve. Zavzemajo se za ukrepe, ki bi spodbudili notranjo potrošnjo, povečali kupno moč prebivalstva ter okrepili povpraševanje po slovenskih izdelkih in storitvah slovenskih podjetij in obrtnikov.

Med drugim predlagajo, da se čas, ko so delavci na čakanju na delo doma ali delajo po skrajšanem delovnem času, porabi za dodatna usposabljanja in izobraževanja. Opozarjajo, da s protikoronsko zakonodajo vlada ne sme uvajati sprememb, ki pomenijo ali bi lahko pomenile trajen poseg v sistemsko zakonodajo oziroma spremenile delovanje sistema v njegovem bistvu. Med konkretnimi predlogi sindikata so stoodstotno nadomestilo plače enemu od staršev zaradi varstva otroka v primeru zaprtja osnovnih šol in vrtcev. Samozaposlenim naj se povrne izpad dohodka v višini minimalne plače za čas, ko ne more opravljati dejavnosti zaradi zagotavljanja varstva otrok. Če je čakanje na delo doma posledica prepovedi opravljanja dejavnosti, naj pripada delavcu nadomestilo plače v višini sto odstotkov. Delavcem, ki med epidemijo covida-19 delajo na delovnih mestih, bi ZSSS dodelila dodatek za delo v višini 250 evrov na mesec.

13.00 Število brezposelnih se ni povečalo

Konec oktobra je bilo pri Zavodu RS za zaposlovanje registriranih 83.654 brezposelnih. To je 0,1 odstotka manj kot septembra in 15,5 odstotka več kot oktobra lani. Kljub zaostrovanju vladnih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa se torej število brezposelnih oktobra na mesečni ravni ni povečalo, je objavil zavod.

Konec oktobra je bilo pri zavodu registriranih 112 oseb manj kot septembra. Na novo se je oktobra na zavodu prijavilo 8931 brezposelnih oseb, kar je 37,2 odstotka več kot mesec prej. Med novoprijavljenimi je bilo 3394 iskalcev prve zaposlitve, 2927 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 40 brezposelnih zaradi stečajev in 1497 trajno presežnih delavcev.

12.55 Na Poljskem je covid-19 zahteval 6500 življenj

Tudi na Poljskem danes znova poročajo o najvišjih številkah od izbruha epidemije: o 24.692 na novo potrjenih okužbah in 373 smrtih v zadnjem dnevu. Skupaj je število potrjenih okužb že skoraj doseglo 440.000, število smrti pa 6500, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Aktivno okuženih je trenutno okoli 264.000 ljudi, več kot 18.600 jih potrebuje bolnišnično zdravljenje, od tega jih je dobrih 1600 na ventilatorjih. Virus se praviloma najhitreje širi v velikih mestih, opozarjajo na poljskem ministrstvu za zdravje in ljudi v mestih še posebej pozivajo k doslednemu spoštovanju ukrepov. Uporaba zaščitnih mask na javnih mestih je sicer na Poljskem obvezna, večina pouka v osnovnih in celoten pouk v srednjih šolah že nekaj časa poteka na daljavo, restavracije lahko prodajajo le še hrano za prevzem ali dostavo na dom. Zaprti so bazeni in telovadnice.

12.50 Okužena bolgarska prestolnica

V Bolgariji s približno sedmimi milijoni prebivalcev so v zadnjih 24 urah po poročanju italijanske tiskovne agencije potrdili 4041 novih okužb s koronavirusom, od tega 1621 v dvomilijonski Sofiji. Pozitivnih je bilo kar okoli 40 odstotkov od dobrih 11.000 testov, kolikor so jih opravili. Skupno število doslej potrjeno okuženih v Bolgariji je tako naraslo na 60.573. Obenem so v torek tam potrdili 63 smrti zaradi covida-19, skupno že 1412. V bolnišnicah je več kot 2900 obolelih, število okužb med zdravstvenim osebjem pa hitro narašča.



12.45 V Rusiji novi rekordi

V Rusiji se je število potrjenih okužb z novim koronavirusom v zadnjem dnevu povečalo za 19.768, kar je največji dnevni porast od začetka epidemije, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Umrlo je 389 obolelih s covidom-19, kar je prav tako rekordno veliko. Število vseh doslej potrjenih okužb je v Rusiji z današnjim dnem naraslo na skupno 1.266.931, število s covidom-19 povezanih smrti pa na 29.217. Samo v Moskvi so v zadnjem dnevu potrdili več kot 5800 okužb. Obenem je v zadnjem dnevu v Rusiji ozdravelo 15.567 okuženih, kar je tudi največje dnevno število doslej.

12.15  Na Hrvaškem 2480 novih okužb

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah ob opravljenih 9206 testih potrdili 2480 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 26 bolnikov s covidom-19, je danes sporočil hrvaški štab civilne zaščite. Danes objavljeno število na novo okuženih je nekoliko višje, kot je bilo prejšnjo sredo, ko so v državi potrdili 2378 primerov. Najvišji dnevni prirast so sicer zabeležili prejšnji četrtek, ko so potrdili 2776 okužb. Glede na danes objavljene podatke lokalnih štabov civilne zaščite je bilo v zadnjih 24 urah znova največ novih okužb na območju Zagreba, kjer so jih potrdili 814. V primorsko-goranski županiji jih je bilo 161, v istrski 53.

Na Hrvaškem je trenutno 14.843 aktivno okuženih. V bolnišnicah zdravijo 1221 bolnikov s covidom-19, na ventilatorjih jih je 118, kar je največ doslej. Od 25. februarja, ko so dobili prvi primer, so na Hrvaškem potrdili skoraj 56.600 okužb z novim koronavirusom in 654 smrtnih žrtev covida-19. Okrevalo je več kot 41.000 ljudi. Opravili so nekaj manj kot 523.400 testov.

10.00 Olimpijski ogenj že na poti

Olimpijski ogenj je začel pot po Japonski. V prestolnici Tokio bodo med 23. julijem in 8. avgustom prihodnje leto gostili olimpijske igre, ki so jih zaradi pandemije novega koronavirusa letos preložili. Plamenica bo najprej razstavljena v 14 prefekturah, preden se bo marca začelo njeno štafetno potovanje, kot je to že običajno pred OI.

Na pot sta krenili dve olimpijski bakli: prva za OI, druga za paraolimpijske igre, ki bodo med 24. avgustom in 5. septembrom 2021.

Bakli sta bili prvi dan poti na ogled v stavbi metropolitanskega vodstva Tokia. Nato ju bodo razstavili še v 72 različnih mestih dežele vzhajajočega sonca, najprej, že čez tri dni, v Išikavi, poročajo japonski mediji. S tem želijo predstavniki države in organizatorji povečati zanimanje za OI v domovini ter kljub pandemiji covida-19 graditi olimpijskega duha.

9.30 Na Finskem je najhujše mimo

Medtem ko se milijoni ljudi po Evropi soočajo z novimi omejitvami za zajezitev vse višjega števila okužb z novim koronavirusom, Finska kljubuje trendu – raven širjenja okužb upada, odnos prebivalcev do ukrepov pa je med najbolj pozitivnimi na vsej celini.
Čeprav je velik del mednarodne pozornosti usmerjen v svojevrsten pristop do epidemije bližnje Švedske, je Finski potihoma uspelo ohraniti raven okužb do petkrat pod evropskim povprečjem, število smrti zaradi covida-19 glede na število prebivalcev pa predstavlja desetino smrti pri njeni švedski sosedi, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Finska je v zadnjih dveh tednih zaznavala dobrih 45 novih primerov okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev, kar je glede na podatke WHO najmanj v EU, obenem pa je Finska edina država v Uniji, kjer se je širjenje virusa glede na predhodno 14-dnevno obdobje celo upočasnilo.

Oblast dober razplet pripisuje hitremu ukrepanju vlade, ki je marca vključevalo dvomesečno zaprtje družbe in prepoved potovanja v prestolnico ter iz nje. Odtlej se je država pretežno spet odprla, razvili so učinkovit sistem testiranja in sledenja, ki se vrti okrog aplikacije za pametne telefone. Aplikacijo Corona Flash si je v državi s 5,5 milijona prebivalcev naložilo 2,5 milijona ljudi.

Tako kot v drugih nordijskih državah je visoko zaupanje v oblast na Finskem prineslo le malo upiranja vladnim ukrepom. Ne le da jim Finci sledijo, glede na raziskavo evropskega parlamenta iz prejšnjega tedna je kar 23 odstotkov vprašanih v državi menilo, da so jim dejansko izboljšali življenje.

Med verjetnimi razlogi za to AFP navaja relativno enostaven prehod na delo od doma v družbi, ki velja za visoko digitalizirano. Svoje pa je najbrž doprinesel tudi nacionalni značaj Fincev, ki jih pogosto označujejo za zadržane in navdušene bolj nad preživljanjem časa zunaj kot v zaprtih prostorih.

Število kupcev in obiskovalcev restavracij je na ulicah Helsinkov skorajda enako kot v času pred epidemijo. Zaščitne maske nosijo le redki, čeprav jih pristojne službe od pred kratkim priporočajo.



9.00 Stanovalci iz Hrastovca v športno dvorano

Zaradi naraščanja števila okuženih z novim koronavirusom v Socialno-varstvenem zavodu Hrastovec bodo preselili del zdravih stanovalcev v športno dvorano Voličina. Virus se je namreč v dobrem tednu dni razširil po vseh enotah zavoda; trenutno je okuženih 41 stanovalcev in 20 zaposlenih. Razmere so resne tudi drugod v občini Lenart.

»Situacija v Lenartu je še naprej skrb vzbujajoča. Po podatkih, ki so mi na voljo, je polovica tistih, ki so bili testirani v našem zdravstvenem domu, pozitivnih. Ekipe v zdravstvenem domu še obvladujejo situacijo, bolj nas pa skrbi za zavod Hrastovec, kjer se okužbe širijo,« sporoča župan Janez Kramberger. Kot je dodal, so za potrebe selitev oseb zaradi koronavirusa namenili športni dvorani v Voličini in v Lenartu. Skupaj s štabom civilne zaščite in vodstvom osnovne šole v Voličini pa so se, kot rečeno, dogovorili, da začnejo priprave za preselitev več kot 50 zdravih oseb iz Hrastovca v športno dvorano Voličina.

Selitev stanovalcev bodo začeli predvidoma danes popoldne. »Seveda vse zato, da bi se število okužb zmanjšalo in širjenje zaustavilo. Težko si predstavljamo, da bi se v zavodu Hrastovec na lokaciji, kjer je okrog 350 varovancev, zgodil večji izbruh bolezni covid-19, saj bo to težko obvladljivo,« je še dodal župan.

Direktorica zavoda Andreja Raduha je pojasnila, da bodo okužene stanovalce selili v depandanso C, kjer je pripravljenih 53 postelj.

Okužba z novim koronavirusom se je pojavila tudi v dislocirani enoti – Varovanem domu Ščavnica v občini Sveta Ana. V tej enoti je trenutno okuženih devet stanovalcev in en zaposleni, ki pa ne kažejo znakov okužbe in se dobro počutijo. Okužene stanovalce so ta teden premestili v rdečo cono v Hrastovcu.

8.30 Novi ukrepi pri zahodnih sosedih

Italija v boju proti širjenju novega koronavirusa uvaja nove omejevalne ukrepe. Premier Giuseppe Conte je ponoči podpisal odlok, ki bo veljal od četrtka do 3. decembra, eno osrednjih določil pa je prepoved izhodov med 22. in 5. uro po vsej državi. Tovrstne prepovedi so doslej veljale le v posamičnih deželah. V Italiji so v torek našteli več kot 28.000 primerov novega koronavirusa, umrlo pa je 353 ljudi, kar je največ od maja.

V skladu z omejitvami bodo zaprti muzeji in razstave, sredstva javnega prevoza bodo lahko le polovično zasedena. Trgovski centri bodo ob koncih tedna zaprti, odprte bodo le trgovine z živili, lekarne in kioski. Ljudje naj bi, kolikor je mogoče, delali od doma. Šolarji od šestega leta bodo morali pri pouku ves čas nositi zaščito za predel nosu in ust. Na srednjih šolah bo pouk potekal na daljavo.

Dvajset italijanskih dežel bo glede na faktor prenosa okužb in druge parametre razdeljenih na rdeča, oranžna in zelena območja. Pri tem bodo med drugim upoštevali kriterije, kot so število bolnikov v bolnišnicah in na intenzivni negi, število okuženih v domovih za starejše in obolelih v domači izolaciji.

Na rdečih območjih, med katera trenutno spadajo Južna Tirolska, Dolina Aoste, Piemont, Lombardija in Kalabrija, naj bi veljale omejitve gibanja. Prebivalci bodo lahko domovanja zapustili zgolj iz službenih ali zdravstvenih razlogov ali ko bodo v šolo spremljali otroke. Tovarne in drugi industrijski obrati bodo ostali odprti.

Zaprti bodo fitnes centri, s športom pa se bo mogoče ukvarjati le nedaleč od doma, pri tem pa vzdrževati medsebojno razdaljo enega metra. Zaprli bodo frizerske in kozmetične salone ter gostinske obrate, mogoča bosta le dostava in prevzem hrane. Tovrstni ukrepi bodo na rdečih območjih veljali najmanj dva tedna, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

7.30 Brezposelnost malo upadla

Zavod RS za zaposlovanje bo danes objavil podatke o registrirani brezposelnosti v letošnjem oktobru. V prvih treh tednih oktobra je število registriranih brezposelnih kljub zaostrovanju vladnih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa malo upadlo. Število registriranih brezposelnih je do 22. oktobra upadlo na 83.671, potem ko je bilo konec septembra na zavodu registriranih 83.766 brezposelnih oseb. V primerjavi s stanjem ob koncu oktobra lani je letos 11.255 več registriranih brezposelnih.

Na novo se je v evidenco brezposelnih od začetka oktobra do 22. v mesecu prijavilo 7272 oseb (septembra v celotnem mesecu 6510). Iz evidence se je medtem odjavilo 7368 oseb (v celotnem septembru 10.916). Na novo se je v treh oktobrskih tednih zaposlilo 5385 oseb (septembra v celotnem mesecu 8125).

Vpliv omejitvenih ukrepov za preprečitev širjenja okužb z novim koronavirusom, ki po povečevanju števila okužb s covidom-19 v oktobru znova dobivajo podobo iz spomladanskih mesecev, sicer zmanjšujejo protikrizni ukrepi države, kot sta subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa.

7.00 Bolnišnice na robu zmogljivosti

Naš zdravstveni sistem bije bitko z vedno novimi okuženimi z novim koronavirusom, z obolevnostjo med osebjem in tudi z zagotavljanjem zadostne opreme. Marsikje že poka po šivih. Primanjkuje osebja, saj so mnogi okuženi in izčrpani, primanjkuje tudi postelj za bolnike s covidom. Bolnišnice dodajajo vsak dan nove, a so do večera že polne ... Okužen je že vsak dvajseti Slovenec.
 
Koliko časa lahko naše bolnišnice še zdržijo? Po koncu tega tedna, ko naj bi po napovedih Instituta Jožef Stefan število hospitaliziranih doseglo vrh, pričakujemo preobrat. Na Institutu Jožefa Stefana napovedujejo, da naj bi v petek v naših bolnišnicah ležalo približno 960 okuženih. V ponedeljek jih je bilo 925, od teh 146 na intenzivni negi, kjer naj bi ob upoštevanju ukrepov vrh dosegli okrog 14. novembra. Intenzivno obravnavo naj bi takrat potrebovalo 245 bolnikov, v tretji teden novembra pa naj bi nato vstopili z vsak dan manj okuženimi in manj hospitaliziranimi. A že okrog novega leta lahko pričakujemo tretji val.