Odločitev razkrila obseg polarizacije, Gregorčič že poslal pritožbo na ESČP

Okoliščine, v katerih so ustavni sodniki sprejeli odločitev o umiku začasnega zadržanja novele zakona o RTV Slovenija – sklep bo predvidoma objavljen danes v uradnem listu –, so razdelile tako strokovno kot politično javnost. Klemen Jaklič in Marko Šorli namreč nista glasovala, četudi zakon o ustavnem sodišču jasno govori o tem, da se sodniki ne smejo vzdržati, hkrati pa so ustavni sodniki priznali, da sedmerica, ki zadevo obravnava, ne more (dovolj hitro) priti do vsebinske odločitve. Lahko zaradi takšne odločitve govorimo o krizi?

»Ne, kriza bi se zaostrovala, če odločitev ne bi mogla biti sprejeta,« odgovarja nekdanji ustavni sodnik in profesor ustavnega prava Ciril Ribičič, ki je bil – tako kot več drugih pravnih strokovnjakov – že oster tudi do napovedi o vzdržanosti oziroma obstrukciji, ki se je nato res zgodila v petek. Ali bosta sodnika svoje ravnanje pojasnila, za zdaj še ni jasno. So pa vsi sodniki, ki so glasovali, z izjemo predsednika Mateja Acceta napovedali, da bodo predstavili javnosti svoja ločena mnenja, v katerih bodo najverjetneje dodatno osvetlili dogajanje na ustavnem sodišču.

Odpravili zadržanje, Janša ustavnemu sodišču zabrusil, da ne obstaja več

O tem, da je takšna polarizacija slaba oziroma ni prinesla ničesar dobrega, pa se je izrekla tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in z izjavo za TV Slovenija, v kateri je dejala, da se bo potrudila, da se z novimi imenovanji kaj takega ne bo več ponovilo, močno razburila predvsem SDS, ki to razume kot napoved enoumja sodišča.

Tudi na naša vprašanja je dodatno pojasnila, da je pomembno, da je ustavni sodnik nekdo, ki je strokovnjak s področja ustavnega prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter je pri svojem dosedanjem delu izkazal največjo možno mero etike in integritete, ne pa nekdo, ki je ustavni sodnik samo zato, ker svetovnonazorsko sodi na en ali drugi pol.

A glede na to, da so ustavni sodniki sami priznali, da bodo do vsebinske odločitve o ustavnosti oziroma neustavnosti novele, za katero je potrebnih najmanj pet glasov, lahko morda prišli šele po prvih menjavah na ustavnem sodišču – torej leta 2025, ko mandat poteče Šorliju in Špelci Mežnar –, bo stališče kandidatov do stanja na RTV Slovenija zagotovo pod drobnogledom.

Večina pa bo – če ne bo nepričakovanih sprememb – še vedno v rokah koalicije, ki je potrdila novelo.

Ta bo zdaj po umiku zadržanja začela veljati v celoti, in glede na napovedani sedemdnevni rok po objavi sklepa v uradnem listu je pričakovati, da bi se novi svet zavoda lahko sestal prihodnji ponedeljek. To je namreč dan, ko so doslej potekale seje programskega sveta. Zatem pa bodo stekli postopki za imenovanje nove uprave, ki bo nadomestila sedanje »generalno vodstvo«.

Pirc Musarjeva to vidi kot prvi korak k stabilizaciji razmer na RTV Slovenija, Ribičič pa poudarja, da se bo zdaj pokazalo, koliko je bila depolitizacija resno mišljena.

Koalicija o reševanju, SDS o državnem udaru