Galerija
Odločitev o aneksu in (ne)zadovoljstvo družinskih zdravnikov v rokah vlade
Zdravniki zahtevajo postavitev meje za odklanjanje novih bolnikov pri 1895 glavarinah, kot je sicer meja, ki jo za leto 2019 določa podpisani sporazum.
Zdravniki med drugim zahtevajo postavitev meje za odklanjanje novih bolnikov pri 1895 glavarinah. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ministrstvo je predlagalo aneks k splošnemu dogovoru za letos, s katerim bi mejo za opredeljevanje novih bolnikov določili pri 1895 glavarinskih količnikih, a jim z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) dogovora o tem danes ni uspelo doseči.
Odločitev o aneksu bo tako sprejela vlada v sredini meseca, so po arbitraži sporočili z ministrstva. Že po zadnjem srečanju s koordinativnim telesom družinske medicine je minister za zdravje Aleš Šabeder napovedal, da bi to lahko bilo 15. maja, kar pomeni, da so še vedno znotraj odpovednega roka kranjskih zdravnikov. Ti so namreč kot prvi med nezadovoljnimi zdravniki z aprilom podali odpovedi delovnih razmerij, odpovedni rok pa se jim izteče konec meseca.
Do takrat ministrstvu dajejo čas tudi celjski zdravniki, ki so sicer na podlagi Šabedrove obljube o sprejetju aneksa zamrznili svoje napovedane odpovedi. Če aneks do 31. maja ne bo potrjen, so zdravniki napovedali, da bodo naslednji delovni dan vložili odpovedi. Pred časom so kolektivne odpovedi z junijem napovedali tudi mariborski in ptujski zdravniki.
Družinski zdravniki, ki že dlje časa opozarjajo na hude obremenitve, med drugim namreč zahtevajo postavitev meje za odklanjanje novih bolnikov pri 1895 glavarinskih količnikih, kot je sicer meja, ki jo za leto 2019 določa podpisani sporazum. Splošni dogovor za letos pa je mejo za odklanjanje novih bolnikov postavil pri povprečju posamezne izpostave ZZZS, kar je na bolj obremenjenih območjih še dvignilo prag za odklanjanje.
Predlog o 1895 glavarinskih količnikih je že konec aprila zavrnil tudi upravni odbor ZZZS. Pri tem je ocenil, da je to neuresničljiv cilj, za katerega bi potrebovali skoraj 300 dodatnih zdravnikov, ki pa jih trenutno ni. Namesto tega je predlagal, da se pri opredeljevanju tako v preteklih letih upošteva obremenitev državnega povprečja in da bi nove bolnike sprejemali najmanj obremenjeni zdravniki, kar so predstavniki ZZZS danes na arbitraži tudi pojasnili preostalim partnerjem v zdravstvu.
Na arbitraži so se dopoldne sestali predstavniki podpisnikov splošnega dogovora, ki so ministrstvo za zdravje, ZZZS, zdravniška zbornice, združenje zdravstvenih zavodov, lekarniška zbornice, skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, skupnost socialnih zavodov in skupnost organizacij za usposabljanje.
Odločitev o aneksu bo tako sprejela vlada v sredini meseca, so po arbitraži sporočili z ministrstva. Že po zadnjem srečanju s koordinativnim telesom družinske medicine je minister za zdravje Aleš Šabeder napovedal, da bi to lahko bilo 15. maja, kar pomeni, da so še vedno znotraj odpovednega roka kranjskih zdravnikov. Ti so namreč kot prvi med nezadovoljnimi zdravniki z aprilom podali odpovedi delovnih razmerij, odpovedni rok pa se jim izteče konec meseca.
Do takrat ministrstvu dajejo čas tudi celjski zdravniki, ki so sicer na podlagi Šabedrove obljube o sprejetju aneksa zamrznili svoje napovedane odpovedi. Če aneks do 31. maja ne bo potrjen, so zdravniki napovedali, da bodo naslednji delovni dan vložili odpovedi. Pred časom so kolektivne odpovedi z junijem napovedali tudi mariborski in ptujski zdravniki.
Pred časom so kolektivne odpovedi z junijem napovedali tudi mariborski in ptujski zdravniki. FOTO: Matej Družnik/Delo
Družinski zdravniki, ki že dlje časa opozarjajo na hude obremenitve, med drugim namreč zahtevajo postavitev meje za odklanjanje novih bolnikov pri 1895 glavarinskih količnikih, kot je sicer meja, ki jo za leto 2019 določa podpisani sporazum. Splošni dogovor za letos pa je mejo za odklanjanje novih bolnikov postavil pri povprečju posamezne izpostave ZZZS, kar je na bolj obremenjenih območjih še dvignilo prag za odklanjanje.
Predlog o 1895 glavarinskih količnikih je že konec aprila zavrnil tudi upravni odbor ZZZS. Pri tem je ocenil, da je to neuresničljiv cilj, za katerega bi potrebovali skoraj 300 dodatnih zdravnikov, ki pa jih trenutno ni. Namesto tega je predlagal, da se pri opredeljevanju tako v preteklih letih upošteva obremenitev državnega povprečja in da bi nove bolnike sprejemali najmanj obremenjeni zdravniki, kar so predstavniki ZZZS danes na arbitraži tudi pojasnili preostalim partnerjem v zdravstvu.
Na arbitraži so se dopoldne sestali predstavniki podpisnikov splošnega dogovora, ki so ministrstvo za zdravje, ZZZS, zdravniška zbornice, združenje zdravstvenih zavodov, lekarniška zbornice, skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, skupnost socialnih zavodov in skupnost organizacij za usposabljanje.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji