Odločitev, ki bi si jo Sodišče EU želelo že oktobra

Ljubljana – V uradu predsednika Boruta Pahorja te dni potekajo pogovori s prijavljenimi na razpis za dve prosti sodniški mesti na splošnem sodišču EU v Luksemburgu. Potekali bodo do ponedeljka. Poslanske skupine odločitve, koga bodo podprle, večinoma še niso sprejele. Slovenija bo verjetno med zadnjimi, ki bo predlagala svoje kandidate.

Predsednik sveta EU je lani članice EU pozval, naj zaradi stabilnosti delovanja Sodišča EU svoje kandidate za sodniško funkcijo na splošnem sodišču EU predlagajo do začetka lanskega oktobra. Razlog niso sodniki, ki bodo na novo nastopili funkcijo – število sodnikov naj bi se v letošnjem letu povečalo s 47 na 56 (oziroma 54 v primeru brexita) – ampak predvsem sodniki, ki so že na položajih. Kot pojasnjuje Miro Prek, dosedanji sodnik splošnega sodišča, ki se poteguje za še en šestletni mandat, potrebujejo jasen odgovor, da vedo, ali naj z delom nadaljujejo ali začnejo zaključevati. »Gre za zagotavljanje stabilnosti sodišča,« pojasni. Politično razgibano leto, tudi odstop Mira Cerarja in s tem padec vlade, je prispeval k temu, da Slovenija kandidata še ni predlagala.

Na aprilski razpis za dve sodniški mesti na splošnem sodišču – ta skupaj s Sodiščem (Court of Justice) tvori Sodišče EU – se je prijavilo deset kandidatov. Kandidata, ki ju mora s 46 glasovi podpreti državni zbor, predlaga predsednik. Ta je konec leta prejel mnenje vlade, ki je kot primerne ocenila vseh deset prijavljenih, in pa Sodnega sveta, ki je svoj izbor zožil na štiri kandidate.

Kot primerna kandidata je predlagal predvsem dosedanjega sodnika na splošnem sodišču in predsednika senata Mira Preka, ki mu mandat poteče avgusta, ter pravnika in nekdanjega politika Marka Pavliho, na drugem mestu pa kot primerna ocenjuje profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Klemna Podobnika in Saša Severja, pravnika z izkušnjami s Sodišča EU.

»Upam, da bom lahko predstavil svoje preteklo delo in svojo vizijo delovanja,« je ob pričakovanju današnje predstavitve predsedniku povedal Sever. Kot pravi, se bo septembra na splošnem sodišču EU zamenjala skoraj tretjina sodnikov. Prepričan je, da je za organizacijo in delo sodišča pomembno, da članice EU čim prej predlagajo svoje kandidate. Ti bodo morali prepričati še sedem članov Odbora 255. »Pomembno je, da se vsi vpleteni zavedajo, da je v interesu članice predlagati kandidate, ki bodo lahko uspešno prestali zaslišanje v Bruslju,« še dodaja.

Odbor 255 je v zadnjem desetletju nabral kar nekaj izkušenj, tudi takih, ko so kandidate članic zavrnili. Uradnega pojasnila, zakaj predlagani kandidati niso bili potrjeni, po besedah Mira Preka odbor ne objavi, je pa na podlagi poročil mogoče sklepati, da je glavni razlog najpogosteje pomanjkanje izkušenj z mednarodnim in evropskim pravom ter pomanjkanje mednarodnih izkušenj. »Zavrnitev je precej boleča tako za članico kot za sodišče,« pove Prek, saj se lahko postopek izbire kandidata zavleče za nekaj mesecev.

Nekateri kandidati so se v preteklih tednih že predstavili poslanskim skupinam, ne pa tudi skupini Stranke Alenke Bratušek (SAB). Kot so pojasnili v SAB, so prepričani, da gre za izrazito strokovno funkcijo, zato odločitev ne sme biti odvisna od osebnega občutka, ki bi ga lahko poslanci dobili na osebnem pogovoru s kandidati. V poslanski skupini LMŠ in Desus nameravajo slediti mnenju stroke, torej Sodnega sveta. Druge poslanske skupine se do kandidatov še niso opredelile.