Odhajajoča vlada naslednikom zapušča kopico neizpeljanih idej

Ljubljana – Odhajajoča 12. vlada se bo zapisala v zgodovino kot še ena, ki ni dokončala mandata. Toda glede na pogoste razprtije koalicijskih strank je bilo pričakovati, da se bo vladajoča garnitura sesula še prej. Miro Cerar je šele tik pred koncem štiriletnega obdobja naznanil umik s položaja, sodu pa je izbila dno odločitev vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo referendum o drugem tiru. Vlado je med drugim zaznamoval projekt drugi tir, na splošno pa ji je šlo na roko ogrevanje gospodarstva, saj so po letih ostrega varčevanja začeli rahljati pas. A veliko pričakovanega in obljubljenega, če začnemo s skoraj sesutim zdravstvenim sistemom, niso opravili.

 

Ministrstvo za zdravje: Slovo, ki ga vsi pozdravljajo

Ob odhodu zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc si bodo oddahnili tako bolniki kot zaposleni v zdravstvu. Od vseh koalicijskih zavez, ki so bile na področju zdravstva zastavljene v prejšnji vladi, je bil sprejet zakon o zdravstveni dejavnosti, pri čemer manjkajo ključni izvedbeni akti. Čakajo na zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo dokončno ukinil (ali ne) dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ni znano, kakšna bo usoda novega nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, kako bodo zagotovili dodaten denar za zdravstvo in kako bo potekala sanacija bolnišnic. Urediti bo treba paliativno oskrbo, standarde in normative, poskrbeti za vodenje sistema kakovosti in nemoteno delovanje e-naročanja. Odprto ostaja, kaj bo s koncesijami, zdravniki si želijo izstopiti iz enotnega plačnega sistema. Od Sama Fakina torej ogromno pričakujejo. Najprej se bo moral izkazati pri čakalnih vrstah.

Ocena: 1,5 (od 5)

 

Ministrstvo za notranje zadeve: Od migrantov do stavke

Ministrstvo za notranje zadeve pod taktirko Vesne Györkös Žnidar je zaznamovala migrantska problematika, ki bo brez dvoma obremenjevala tudi njenega naslednika Boštjana Pokljukarja. Trda so bila tudi pogajanja o statusu in plačah policistov, posledica je bila večmesečna stavka policistov. Čeprav so 2. junija 2016 policisti končali stavko, saj so dosegli zvišanje plač, so sredi letošnjega februarja stavko ponovili. V policijskih sindikatih opozarjajo, da so bila porušena razmerja, dogovorjena s stavkovnim sporazumom, in da je bil poklic policista ponovno razvrednoten. Vendar ta stavka, ki z manjšo prekinitvijo še traja, nima tako neposrednega vpliva na državljane kot prva, ko je bilo jasno, da so policisti pri manjših prekrških pogledali skozi prste in namesto globe izrekli opozorilo. To se je poznalo tudi v prihodkih državne blagajne. So se pa policisti v zadnjih letih razveselili prepotrebnega vlaganja v tehnično opremo, tako je tudi na cestah videti, da se je policija modernizirala, več je tudi sredstev za izobraževanje, ki jih v času suhih krav skoraj ni bilo. Po 30 letih so kupili nov vodni top. Kar zadeva varnostno problematiko, Slovenija tudi v očeh tujine ostaja ena izmed najvarnejših držav.

Ocena: 3

 

Ministrstvo za zunanje zadeve: Uravnoteženo, a brez vizije

Karl Erjavec, ki je dolgih šest let vodil ministrstvo za zunanje zadeve, se težko pohvali s svojim delom. Slovenska zunanja politika je bila takrat zreducirana na en sam problem: Hrvaško. Premalo sta jo zanimala tako spreminjajoča se Evropa kot čedalje bolj kaotičen svet. Pri vprašanju arbitraže je slovenska diplomacija pogosto pljuvala v lastno skledo. Afera Sekolec-Drenik je bila vrhunec nesposobnosti in nespodobnosti, Hrvaški pa dala prikladno opravičilo za ignoriranje arbitražne razsodbe. Kot zunanji minister se je Erjavec rad pohvalil, da Slovenija vodi uravnoteženo zunanjo politiko, kar je dokazoval z ohranjanjem odnosov z Moskvo in zanemarjanjem tistih z Washingtonom. Hkrati je bil le eden izmed členov v verigi: državni vrh je najbolje pokazal neusklajenost v zunanji politiki v primeru afere Skripal, pri kateri je šele posredovanje predsednika republike priključilo Slovenijo mednarodni koaliciji držav, ki so obsodile rusko vlogo v napadu s kemičnim orožjem v Združenem kraljestvu.

Ocena: 3

 

Ministrstvo za finance: Ugodne makroekonomske okoliščine

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je prevzela položaj kot strokovnjakinja. Na roko so ji šle ugodne makroekonomske okoliščine, njen mandat je zaznamovala več kot 4-odstotna gospodarska rast. Kot pozitivne plati njenega dela mandata ocenjujemo upravljanje dolga, predvsem ročnost in prestrukturiranje dolga v dolarjih. Bila je tudi zagovornica privatizacije NLB, kar je jasno povedala in zagovarjala pred javnostjo. Na pogajanja v Bruselj je šla, ko si drugi politiki, ki so bili glasno proti privatizaciji, niso upali, ker upanja na konkretnejši izplen ni bilo. Pri proračunu ji je uspel presežek, ki je glede na okoliščine logičen, saj je bilo iz proračuna treba manj plačati za pokojnine. Po naši oceni bi bila lahko uspešnejša pri prestrukturiranju proračunskih izdatkov. Kdaj, če ne v dobrih časih, je čas za prevetritev zakoreninjenih izdatkov.

Ocena: 4

 

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo: Specialist za turizem, ki edini ostaja

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je bil eden izmed bolj markantnih ministrov. Med njegovim mandatom izpostavimo primer Magna oziroma sprejetje posebnega zakona o postavitvi lakirnice na kmetijsko območje. Mnenja o tem projektu so različna, od tega, da je to bilo grobo teptanje okolja in celo ogrožanje zdravja ljudi, do tega, da bo dobilo delo veliko ljudi. Pozneje je ministrstvo sprejelo zakon, ki spodbuja vse investicije, tako domače kot tuje; to je bila sanacija posebnega zakona za eno podjetje. Reševal je Cimos (del tega so bila pogajanja s Hrvati). Počivalšek je specialist za turizem, temu je dajal prednost, vključno z dvigom turistične takse. Njegovo nedokončano delo je ustanovitev državnega turističnega podjetja. Osnova bo družba Sava Turizem, ki bo prevzela Hotele Bernardin. To bo verjetno prioriteta v ponovljenem mandatu.

Ocena: 3

 

Ministrstvo za pravosodje: Spremembe, a brez resne reforme

Na pravosodnem ministrstvu, ki ga je vodil Goran Klemenčič, so v minulem mandatu prenovili prekrškovni postopek, v okviru katerega so odpravili uklonilni zapor ter ga nadomestili z nadomestnim zaporom kot skrajnim sredstvom. Uvedli so institut kolektivne tožbe, ki ureja problematiko množičnih oškodovanj. Eden izmed odmevnejših ukrepov so bile spremembe izvršilnega postopka za zaščito socialno ranljivih, da ne bi ljudje za 100 ali 200 evrov dolga izgubljali domov. Pripravili so tudi določila, s katerimi naj bi omejili možnosti zlorabe instituta odpusta obveznosti pri osebnih stečajih.

Pri precej ciljih, ki si jih je zadal, je Klemenčič ostal na polovici poti. Novela zakona o kazenskem postopku je naletela na odpor policije in ministrice za notranje zadeve, zakon o varstvu osebnih podatkov se ni uvrstil na dnevni red državnega zbora, sredi parlamentarnih postopkov je ostal tudi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Do predlogov o spremembi sodne mreže za optimalnejše delovanje so izrazili zadržke zlasti v delu sodstva in nosilci lokalnih političnih funkcij.

Ocena: 3

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Za slovo reorganizacija CSD

Reorganizacija centrov za socialno delo je projekt, s katerim se Anja Kopač Mrak poslavlja od petletnega vodenja ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V prvo posodobitev mreže po 25 letih so vložili zelo veliko truda in časa, šele čez čas pa se bo pokazalo, ali bo projekt pozitivna dediščina. S področja družine se lahko pohvali z novim družinskim zakonikom, ki je nadomestil več kot 40 let star zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ter resolucijo o družinski politiki. Očetje imajo 30 dni plačanega dopusta, družinam v 7. in 8. dohodkovnem razredu so lani vrnili otroške dodatke, vsi novorojenci dobijo finančno dobrodošlico, nekaj varčevalnih ukrepov na tem področju pa še kar velja.

Minimalno plačo je ministrica, kljub odločnemu nasprotovanju delodajalcev, povišala na 638 evrov neto. Minimalna pokojnina za polno delovno dobo je od lani 516 evrov. Predlagala je nižji dvig denarne socialne pomoči, kot je bil nato sprejet v državnem zboru, zadržek pa je imela predvsem zaradi rušenja razmerja med plačo in socialnimi transferji.

Ocena: 4

 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Posluh za medije, ne za kmetijstvo

V tretjem mandatu v vlogi kmetijskega ministra je Dejan Židan postavil v ospredje večjo konkurenčnost kmetijskega sektorja, generacijsko pomladitev kmetij, povečanje samopreskrbe z varno, lokalno pridelano hrano, obvladovanje tveganj zaradi posledic podnebnih sprememb in boljše gospodarjenje z državnimi gozdovi. Minister je kmetom rad pošiljal sporočila, da morajo sneti plašnice in se bolj prilagajati povpraševanju, kar drži, ti pa so mu očitali, da ima posluh za vse druge (medije) razen zanje, kar je po svoje res. Dokaz za to je vztrajno zmanjševanje faktorskega dohodka v kmetijstvu. Pozitivni premiki v času njegovega ministrovanja so več zavedanja o pomenu kupovanja in uživanja hrane slovenskega porekla, razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel in razmeroma uspešno črpanje evropskega denarja. Pri nekaterih ključnih projektih – zaščita terana, ustanovitev družbe SiDG, boj proti podlubnikom in povečanje samopreskrbe z domačo hrano – pa je pogrnil.

Ocena: 3

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Krovna zakonodaja ostaja v predalu

Maja Makovec Brenčič je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prevzela po dveh odstopih predhodnic; ena je odšla zaradi visokih izplačil iz javnega sektorja, druga zaradi plagiatorstva v magistrski nalogi. V treh letih ji ni uspelo spraviti pod streho dolgo napovedane temeljne zakonodaje o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti, vendar je po letih padanja sredstev za znanost ta trend nekoliko obrnila. Ministrica je začela obnavljati šolske učbeniške sklade, prvošolčkom zagotovila brezplačna gradiva, tretješolčke pa obremenila s poskusnim pisanjem nacionalnega preverjanja znanja. Kljub nekaterim poskusom ji ni uspelo uresničiti odločbe ustavnih sodnikov o financiranju zasebnih osnovnih šol. Mandat je poleg stavke šolnikov – njihove zahteve je podpirala, a v pogajanjih ni bila preveč aktivna – zaznamovala afera z izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost, ki jih je prejemala tudi ministrica, a jih po pritiskih javnosti vrnila.

Ocena: 3

 

Ministrstvo za obrambo: Prenova vojske ostala le na papirju

Ministrstvo za obrambo sta v mandatu Andreje Katič zaznamovala ustavitev upadanja proračunskih sredstev za obrambo in poskus prenove obrambne zakonodaje, ki pa je šel prepozno v zakonodajni postopek. Deloma je ustavitev krčenja izdatkov za obrambo posledica gospodarske rasti, predvsem pa gre zahvala za to dejstvu, da obrambni sistem nižje ni več mogel.
Pomanjkanje denarja in ljudi je najpogostejša besedna zveza, s katero opisujejo težave v slovenski vojski. Letos spomladi je po slabi oceni pripravljenosti vojske za bojno delovanje krmilo vojske od prejšnjega načelnika generalštaba Andreja Ostermana prevzel Alan Geder. Kot pozitiven premik v mandatu Andreje Katič poznavalci ocenjujejo nakup novih oklepnikov, nemških boxerjev. Ti so dražji od finskih patrij, a jih vojska kupuje v okviru mednarodne organizacije OCCAR, kar naj bi po pričakovanjih pristojnih preprečilo nepreglednosti pri poslu.

Ocena: 2,5

 

Krvavi pot drugega tira

»Drugega tira ne bomo potrebovali še najmanj 30 ali 40 let,« je izjava pred začetkom mandata, ki je zaznamovala ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. To je bila njegova osebna ocena, stališče pa je hitro revidiral in projekt drugega tira je postal ena izmed prioritet vlade, katere del je bil. Vsi drugi projekti so v senci tega milijardnega zalogaja, ki ga kot država potrebujemo. Med drugimi načrti omenimo premik pri tretji osi, to je povezavi Koroške z Dolenjsko in Belo krajino, ki pa lahko zaradi ustavne pritožbe zaradi »najslabše mogoče« trase od Arje vasi do Velenja tudi zastane. Država je tudi zaradi tega, ker je bilo na voljo več denarja, zgradila več obvoznic in drugih infrastrukturnih projektov, gradnja druge cevi Karavank pa postaja realnost. Na železniškem področju so obnovili skoraj 100 kilometrov prog, Slovenske železnice pa so bile usposobljene za nakup novih vlakovnih kompozicij. Enotna vozovnica za javni promet je še vedno na voljo le šolarjem.

Ocena: 2

Boj s sindikati in digitalizacija javne uprave

S prisego nove vlade se je od položaja ministra za javno upravo poslovil tudi Boris Koprivnikar. V zadnjih štirih letih so uvedli elektronsko javno naročanje, centralizacijo stvarnega premoženja, izpopolnili spletno aplikacijo e-uprava, projekt Stop birokraciji, pred tremi leti je zaživel prvi državni računalniški oblak. Spodbuda digitalnemu je bila v ospredju tudi septembra 2016, ko je obiskal Silicijevo dolino in podpisal pismo o nameri s ponudnikom prevozov Uber. Ideja se kljub prizadevanjem ni udejanjila. Koprivnikarja bo na položaju nasledil Rudi Medved, ki mu je predhodnik prepustil kar nekaj zahtevnih nalog – prva in vsekakor naporna bo iskanje skupnega imenovalca s sindikati javnega sektorja. Brez odgovora ostajajo tudi anomalije v enotnem plačnem sistemu – način nagrajevanja najuspešnejših javnih uslužbencev je nedorečen. Velika in nikoli končana naloga bo tudi nadaljnja digitalizacija javne uprave.

Ocena: 3

Kulturni evro in medijska zakonodaja

Za zakon o kulturnem evru zdajšnja garnitura na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Toneta Peršaka ni poskrbela, o čimprejšnjem sprejetju govori skorajšnji novi minister Prešiček. Februarja je zaradi nasprotovanja dela ustvarjalcev ministrstvo umaknilo iz nadaljnje obravnave predlagane dopolnitve krovnega zakona v kulturi, tudi prenova medijske zakonodaje je eden izmed neuresničenih projektov vlade, ki odhaja. Jabolko spora je bil tudi predlog strateškega dokumenta, nacionalnega programa za kulturo, nekateri pa so očitali ministru tudi neodločnost pri umiku prejšnjega in imenovanju novega direktorja Slovenske filharmonije. Ob taki bilanci zahteve zainteresirane kulturniške javnosti po tem, da minister odstopi ali naj ga odstavi predsednik vlade, celo tri mesece pred novimi volitvami niso bile nič neobičajnega.

Ocena: 3

 

Ministrstvo za okolje in prostor: Gumijasti škornji in Kemis

Mandat nekdanje županje Slovenske Bistrice in odhajajoče okoljske ministrice Irene Majcen se je začel v gumijastih škornjih. V taki opravi je dala prve obljube, da bo država poskrbela za protipoplavne ukrepe. Večjih težav v mandatu potem ni bilo, tudi vložki so upadli. Poplave, kot se zdi, pa Ireno Majcen še vedno najbolj podžgejo; na poplavljena območja je vsakič odpotovala že prvi dan. Drugače je bilo ob nesreči v Kemisu. Prebivalci so jo čakali štiri dni, na drugih pogoriščih odpadkov se sploh ni pojavila. Od nje so mnogi pričakovali organizacijske sposobnosti in poznavanje težav lokalnih skupnosti z državo. Organizacijsko se ministrstvo ni popravilo, težave so na vseh področjih, najbolj pri vseh vrstah odpadkov. Ker je Slovenija po strategiji »zelena država«, bi bilo normalno, da ima ministrica za okolje več besede v vladi. Pa se ni oglašala, nasprotno, ministrstvo je lajšalo omejitve za onesnaževalce.

Ocena: 2