Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Markeš: ZDA so ujetnice sionističnega programa, ki mu nasprotujejo tudi Judje

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš komentirata dogajanje minuli teden, tokrat predvsem v ZDA in na Bližnjem vzhodu.
Ali Žerdin in Janez Markeš. FOTO: Marko Feist
Ali Žerdin in Janez Markeš. FOTO: Marko Feist
V. U.
19. 3. 2025 | 16:55
19. 3. 2025 | 17:41
7:00

Delova komentatorja tudi v tokratnem pogovoru odpirata vrsto vprašanj. Ali Žedin za uvod v pogovor, ki je istočasno padel v postni čas in čas ramazana, pove, da sta bila s kolegom Janezom Markešem povabljena k »našim sosedom« v bližini Dela: v novo džamijo. »Rečeva kakšno besedo zahvale?« vpraša.

image_alt
Islamska skupnost praznuje 30 let samostojne poti

»Spodobilo bi se. Mufti Nevzet Porić in njegova žena Ela sta nas prijazno povabila. Osebno mi je bilo zelo drago, res lepa gesta gostoljubnosti, razumevanja in sobivanja ljudi v nekem pozitivnem vzdušju medsebojne tolerance, sprejemanja različnosti. To je nekaj, česar pri drugih verskih skupnostih še nisem doživel. Ne vem, kako ti? To, da bi kakšna druga verska skupnost rekla, da delamo na sebi, iščemo in delamo za mir. Da nekoga povabimo in se lahko pogovarjamo v imenu vrednosti, ki jih razglašajo religije. Izredno lepa gesta in zdi se mi prav, da to javno poveva.«

»Imava fine sosede,« pritrdi Žerdin.

»Dejansko, to je živa skupnost. Ko smo nehali, ponoči ... Molit pride tisoč vernikov, česa takega v Sloveniji v nobeni verski skupnosti ne srečaš. To je rastoča skupnost, ki se ne pogovarja o politiki, ampak o vsebinskih zadevah v življenju. O smrtnosti, posmrtnosti, miru in tako naprej. Pri vsaki religiji, vsaki instituciji se, ko enkrat dobi zagon in kritično maso, situacija spremeni, to je popolnoma jasno, a je ta verska skupnost ta trenutek izjemno živa in komunicira na temelju tolerance in vključujočnosti,« meni Markeš.

image_alt
Genocid kot politična taktika

»Omenil si mir. Bližnji Vzhod se je na začetku tega tedna znova prebudil v grozi. Od 7. oktobra predlani, ko se je zgodil Hamasov napad na izraelske naselbine, gre za enega najbolj tragičnih dni, za masaker z okoli 500 in več pobitimi, tudi okoli 150 otroki. Kaj je po tvoje razlog te nove eskalacije?« zanima Žerdina.

»Od prvega trenutka smo vedeli in govorili, da Benjamin Netanjahu premirja ne bo dopustil. Poiskal je prvo napako Hamasa, ko je ta okleval z izročitvijo talcev, in obnovil vojno. Menim, da je potrebno na to pogledati tudi v kontekstu napada Donalda Trumpa na Jemen in širše. Nobenega dvoma ni več, da Trump ni nikakršen mirotvorec. S Putinom se bolj kot o miru dogovarja o delitvi plena, hkrati pa obnavlja vojno v Palestini in Gazi. Jemen je dokaz, da gre za širšo akcijo, ki ZDA zapleta v sionistični program, ki teži k destabilizaciji Irana.

ZDA so ujetnice sionističnega programa, ki mu nasprotujejo tudi Judje. Te dni sem zelo spremljal Bernieja Sandersa, ki je za to dogajanje uporabil izredno težke besede. To ni več Amerika ‘first’, pač pa Netanjahu ‘first’ in Izrael ‘first’. Nikakor ni več Amerika ‘first’, ker razgrajuje socialno državo, šolski sistem, razgrajuje vse. Zanimivo je, da so se začeli temu upirati tudi Američani z obeh bregov, demokratskega in, domnevam, republikanskega. Še več, svojo jezo so sedaj zelo obrnili proti Elonu Musku, kar Trump naslavlja kot domači terorizem. Napad na Kapitol to seveda ni bil ... Spet dvojna merila. A Američani se obračajo, začel je ukinjati veterane, zvezne agencije, odpustiti želi milijon in pol ljudi,« pove Markeš.

»Recimo ukiniti agencijo za opazovanje varnosti in poslovanje jezov,« navede Žerdin. »Z jezovi se res ne kaže hecati.«

»Predvsem s socialno državo ne, ki je v ZDA itak tanka. Gledal sem pričevanje relativno mladega človeka, ki ima avtoimuno bolezen. Bil je privrženec Trumpa, zdaj se je skesano obrnil na javnost, rekoč, da je mrtev človek na dveh nogah, ker si ne bo več mogel privoščiti svojih zdravil. Po programu Obamacare so mu pripadala. ‘Z razgradnjo tega sistema sem mrtev človek, ker si zdravil več ne morem plačati,’ je povedal. Ljudje so se obrnili. Trump ni nič bolj miroljuben ob Joeja Bidna,« je prepričan Markeš.

»Saj je govoril s Putinom in ga pozival, naj konča vojno.«

image_alt
Globoko nezaupanje do Putina

»Brali smo, da sta se zedinila, a je danes že priletelo 40 dronov, vojna teče dalje. Kaja Kallas je na ravni Evropske unije odgovorila, da Rusiji ne kaže zaupati. Da se Putin spreneveda in laže. To ni nobena novica, a laže tudi Trump. Nista se pogovarjala o miru, pač pa o delitvi plena. O tem ne dvomim. Američani pa se ne morejo sprijazniti z idejo, da je zavezniška Ukrajina naenkrat osovražena, Rusija, ki je bila vselej njihova strateška sovražnica, pa naenkrat zaveznica. Kdo iz te enačbe izvisi? Seveda Evropska unija in Kanada. Kanadčani so v tem trenutku najbolj občudovanja vredna nacija. To, kako se upirajo in kako dostojanstveni ter inovativni so pri tem.

Pravo vprašanje je, kako je mogoče, da je Trump prišel na oblast, da ga lahko ljudje izvolijo. Ljudje se sedaj tepejo po glavi, a ga bodo morali prenašati štiri leta. Toda ta sionistični moment ... Ko mimo vseh demokratičnih dilem še vedno deluje interes izraelitske soldateske. Amerika še vedno stoji mirno, ko si Netanjahu zaželi vojne. Gaza je meta pozicija vsake prihodnje svetovne ureditve in debate o kakršni koli demokraciji in humanistični civilizaciji. Zahodna civilizacija ne umira v Ukrajini, tam divja vojna, umira v Gazi,« je prepričan Markeš.

Komentatorja govorita tudi o protestu 15. marca v Beogradu, ameriškem državnem sekretarju Marcu Rubiu v Banjaluki in odpisu Milorada Dodika, ki je Trumpa po božje častil, vzpostavljanju novih zavezništev, obujajnju nuje po oboroževanju, padcu Tesle in reševanju evropske industrije.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine