
Neomejen dostop | že od 14,99€
Delova komentartorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat komentirata predvsem Münchensko varnostno konferenco, za katero je jasno, da ne bo tako kmalu odšla v pozabo. Predvsem zaradi govora podpredsednika ZDA J. D. Vancea, ki je po ocenah mnogih s te strani Atlantika z napadom na Evropo prestopil mejo.
»Vtis je, da se je v Münchnu zgodil epohalni prelom. Ameriški podpredsednik J. D. Vance je prišel razlagat, da ima Evropa hude težave z vrednotami, načeli omejevanja svobode govora in tem, da je naenkrat postala kontinent, na katerega bi po njegovo morala planiti Amnesty International in se začeti ukvarjati s kršitvami svobode govora. Izvedeli smo, da je problem Evrope v njej sami in ne v Rusiji ali Kitajski,« pogovor uvede Žerdin.
»Ne vem, če se je o tem vredno kaj dosti pogovarjati, razen da se pove, da je to malo boljša verzija Grimsovih izpadov v slovenski politiki. Na malo višjem nivoju, z malo bolj polikanim besednjakom in mnogo bolj obtežena z zelenimi dolarji,« pove Markeš.
»Z Evropo se dogaja natanko to, da skušajo humanistično podstat razglasiti za ekstremizem, populizem najbolj razbrzdanega tipa pa za novi humanizem. Amerika je prototip tega, Vance pa tipičen primer, mali Trumpek. Sam Trump pa ni nič drugega kot mejna osebnost, ki ne ve ničesar, hoče pa govoriti o vsem. Evropska unija in jedrna Evropa je, hvala Bogu, pristala v položaju, ko ji več ne zadošča, da novemu ameriškemu establišmentu nekam leze in se mu udinja, ampak je končno dojela, da jo bo Trump ne glede na to, kako se mu bo udinjala, vedno zavrnil. Tako kot Zelenskega ali Ukrajino. Evropo je oklofutal človek, ki nikoli ni in ne bo vedel o tem, kaj pomeni,« nadaljuje.
»Mogoče je bil Vance prvič v Evropi,« doda Žerdin.
»Poslušal sem to aroganco. Če bi bil tam, bi protestiral. Evropa je v Münchnu morala končno dojeti, da je na svojem.«
»Dolgo je potrebovala. Vsak hip bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne. Sporočilo, ki prihaja od Vancea, sam razumem v smislu sporočila Evropi, da je bila do zdaj ameriški protektorat, a se Amerika z njo ne bo več ukvarjala,« ugotavlja Žerdin.
»Do zdaj ste bili pod našo kapo in delali, kot smo mi hoteli, v zameno pa smo vam zagotavljali varstvo oziroma domnevno varnost. Zdaj nas več ne zanimate, ker imamo druge sogovornike. Vance je takorekoč napovedal demontažo Nato pakta, njegov govor je bil pogrebni govor za Nato. Hkrati pa tudi Rutte govori – kakšna norost –, da ali se boste učili rusko ali pa boste več denarja dali za orožje in manj za socialno državo,« doda Markeš.
»Ponudil je še tretjo možnost, pojdite v Novo Zelandijo,« ga dopolni Žerdin.
»Lahko gre sam, kamor hoče, a je hvala Bogu ta neoliberalna internacionala tako konfuzna in kontradiktorna, da samo sebe demantira v vsakem naslednjem koraku,« pribije Markeš. In doda: »Naj gre, od koder je prišel, pa mir naj da!«
V nadaljevanju pogovora tudi o temah, o katerih je potrebno govoriti, da se ne bi znašli v vlogah žrtev novega fašizma v Evropi, dilemah zdravstva in javnega prostora ter mednarodnega gospodarstva.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji