Drsenje v barbarizem

Epidemija koronavirusa je zadnji žebelj v krsto neoliberalni ideologiji, ki temelji na predpostavki, da obstajajo zgolj atomizirani posamezniki, družba pa ne, meni Ali Žerdin. Posledica privzetja te ideologije so med drugim tudi privatizirani zdravstveni sistemi, kar bo, po Žerdinovem mnenju, hudo udarilo zlasti ZDA, Združeno kraljestvo in Nizozemsko, države, ki so najbolj privzele neoliberalno ideologijo. 

Janez Markeš se strinja in opozarja, da bo ZDA postala novo žarišče virusa, prav zato, ker so se ljudje odrekli javnim prostorom in se naučili živeti brez države. Vendar pa je reševanje krize na ravni države dobrodošlo le, če hkrati obstaja prostor razprave, kjer je mogoče izraziti tudi kritike, meni Žerdin. Markeša skrbi predvsem, da se bo državni proračun nekritično izpraznil, čemur bodo sledili varčevalni ukrepi. 



Markeš meni, da je treba opazovanje vlade ločiti na dve ravni. Po eni strani ne smemo zapasti v kritiko vsega kar vlada dela, saj so mnogi ukrepi smiselni, po drugi strani pa je treba pozorno opazovati zdrse v totalitarne tendence, opozarja Markeš, ki ga motijo zlasti »diskreditacije, ki jih zdajšnji premier sistematično organizira po svojih barbarskih medijih.« Te diskreditacije onemogočajo nivo debate, zaradi česar je »treba razviti občutek kritičnosti in ogroženosti«, meni Markeš. 



V devetdesetih smo vsi stremeli k boljši demokraciji in boljšemu življenju kot smo ju že imeli, »govorili smo o tem, da bomo postali družba odličnosti«, spomni Markeš, namesto tega pa smo danes priča »stalnemu drsenju duha, kulture in odličnosti v barbarizem.« Kljub dvomom v novo vlado pa ne smemo zapasti v kritiko vsega kar počne, poudarja.